Miselna regeneracija

Ko sem pred časom začutil, da je noga kar močna, me je resno zagrabilo, da bi odpeljal Maraton Alpe, edini res simpatičen slovenski maraton. Ampak če večino rekreativnih športnikov tekmovanja motivirajo, se je meni v zadnjih tednih dogajalo obratno. Potem, ko sem z mislijo na cilj, da najboljših ne bi spustil že na Jezerskem, nekaj klancev odpeljal čez sebe, torej izven območja ugodja, me ni minila samo tekmovalna sla, ampak se mi teden dni pred maratonom celo ni ljubilo kolesariti.

V torek sem se mukoma spravil na kolo in še takrat me je zbil pijani ata. To me sicer ni strlo, vendar ne tajim, da sem dva, tri dni trpel čustvene bolečine in se spraševal, kaj bom imel od kolesarskega dne, če se bom do Zgornjega Jezerskega peljal kot da grem na sladoled, z rokami na zgornjem delu balance, potem pa ob prvi resni spremembi tempa spustil že po petih sekundah, padel v grupo, kjer bom spet najmočnejši, in se čez Pavličevo sedlo in Črnivec peljal približno tako, kot da bi bil sam, samo da se ne bom mogel ustavljati kjer in kadar mi bo ustrezalo. Ko so napovedali še dež, me je olimpijski duh minil dokončno, a sem po drugi strani tudi lažje zadihal in se v soboto po trasi maratona podal v duo-solo režiji.

Ne pravim, da sem – čeprav si točno to mislim – pametnejši od rekreativne kolesarske srenje in da se ne bom udeležil nobenega kolesarskega maratona več, zagotovo pa sem preveč tekmovalen za vožnjo v bolj sproščenem, uživaškem tempu, a preslab, da bi lahko resno tekmoval. Lahko rečete, da sem navadna pička, pa se vam bom samo prizanesljivo nasmehnil. Ne glede na to, da od časa do časa rad pohodim na polno in koga potresem ali pa nekomu drugemu odpadem, nimam za dirkanje v n-ti kategoriji kolesarskega športa niti živcev niti časa niti želje niti motivacije.

Evo, zato me ni bilo na Alpah.

Živalsko trpljenje na brutalnih turah je svojevrsten užitek, sicer tega ne bi počel in bi se raje trikrat tedensko vozil po Ljubljanskem barju, ob nedeljah pa na Jezersko in nazaj. Ampak v resnici so prava sprostitev, in zaradi tega se splača dvakrat ali trikrat na teden trpeti, kratke popoldanske vožnje, ko se noge vrtijo v prazno in pulz ne zraste čez 130, okoli ušes pa vseeno piha zgledno hiter veter. Ture, na katerih se samo dvajset kilometrov od doma znajdeš v dotlej neznanem, sredi ničesar, tam, kamor nikdar ne bi šel niti peš niti z avtom.

IMG_20160610_185228

Ustaviš se, uživaš sredi ničesar, vonjaš trave in kravji gnoj in si zamrmraš …

To je to. Regeneracijske vožnje so regeneracija za glavo.

IMG_20160613_192001

Prejšnja objava Naslednja objava

11 komentarjev

  • Odgovori Andreja 3. 7. 2016 at 23:44

    Sem te pomoje vidla, ko si se napajal na bencinski na Jezerskem? Malo nizje imas pipo z odlicno vodo – je pa res ponavadi gneca 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 4. 7. 2016 at 10:20

    Nižje, nižje … ma ne bomo se sredi klanca ustavljali 🙂
    Prav si videla. Malo me je presenetilo, da je pumpa ob sobotah zaprta …

  • Odgovori Andreja 4. 7. 2016 at 17:05

    ja, to je pa jezerski turizem. kar naj se naprej peljejo, sej majo bencinsko drugje. pa bankomate ipd.

  • Odgovori afna 4. 7. 2016 at 18:23

    Zadel žebljico po glavi 😉 Sam se že kar nekaj časa ne udeležujem več nobene kolesarske prireditve, pa čeprav so bile včasih noge kar močne. Užitek mi je ravno to, da se ustavim kjer mi paše, razgledam, spočijem dušo in oči. Takrat ko me pa prime tekmovalnost, pa v klancu stisnem, da se otresem “šleparja”, ki se mi je prilepil na zadek..

  • Odgovori Matej Zalar 4. 7. 2016 at 22:29

    @Andreja: No ja, od bank in od Petrola ne moremo pričakovati, da bodo funkcionirali takrat, ko ni turistov. Da ta infrastruktura ne dela, je pa seveda dokaz, da nekdo ni opravil svoje naloge. Skoraj kjerkoli drugje na svetu na točkah, kakršna je Jezersko, turistov mrgoli, tu se pa zdi, da ga poznajo samo kolesarji in še oni so obsojeni na naravnost žaljivo ponudbo v gostilni pri jezeru.

    @Afna: Ampak … nikoli ne reci nikoli 🙂

  • Odgovori Andreja 6. 7. 2016 at 21:17

    absolutno se strinjam s tabo, ampak turizem na jezerskem ni obsojen samo na prehodne turiste (ki seveda, ce ne morejo dvignit denarja na bankomatu, raje podaljsajo pot vsaj do preddvora, ce ne celo ljubljane). tukaj smo pohodniki, alpinisti, turni smucarji, hribolazci – ki bi z veseljem trosili, ce bi imeli moznost…. tudi prehodni gosti so pomembni, ce se jim ponudi moznost, da ostanejo.
    ponudniki storitev (takih ali drugacnih) bi morali delovati v skupnem interesu, sicer bo slo vse v vnaprej zacrtani smeri (navzdol)

  • Odgovori Matej Zalar 7. 7. 2016 at 10:04

    To je jasno, ampak menda ne misliš, da bosta Petrol in NLB na Jezerskem delovala v interesu turizma 😆

  • Odgovori laufar 7. 7. 2016 at 20:50

    Popolnoma te razumem! Na dirko nikoli več, sem prevečkrat celo noč v strop buljil. Tudi tekmovalnost je ene vrste odvisnost, mislim in upam, da sem ozdravljen!

  • Odgovori Matej Zalar 8. 7. 2016 at 10:35

    @Laufar: Taka kot sva midva, niso nikoli ozdravljeni 🙂

  • Odgovori laufar 8. 7. 2016 at 12:38

    Se bojim, da imaš prav!

  • Odgovori Jani 9. 7. 2018 at 14:35

    @obema…
    Gospodje niso fantje, ki zmagajo etape na Touru..
    Gospodje so “osebki”, ki se vozijo za njimi v avtih…
    Toliko o tekmovalnosti! (na različnih nivojih)

  • Komentiraj