Mit o kolesarskih stezah

Obstaja mit, da je ureditev kolesarskih stez, pasov in poti odlična. Razširjajo ga birokrati, politiki, običajni državljani, ki jim gredo kolesarji na živce in, presenetljivo, tudi kolesarji. Manj presenetljivo je, da Ljubljano odlično ocenjuje tudi Copenhagenize Index. Da tovrstna točkovanja in nagrade rojevajo mite brez osnove v realnem stanju, na primer o Ljubljani kot zeleni prestolnici Evrope, je jasno že dalj časa, a to moramo sprejeti v svetu, kjer je najbolj cenjeno spreminjanje dreka v zlato, najmanj pa zdrava pamet.

Kolesari počasi!

Verjamem, da stanje kolesarske infrastrukture ne moti kolesarjev, ki so vajeni zatečenega stanja, ki mislijo, da je Zoran Janković najboljši župan, in ki kolesarijo s hitrostjo, komaj kaj višjo od peščeve. Za tak način kolesarjenja so kolesarske steze večinoma res kar ustrezne.

Ampak, če vemo, da je hitrost na kolesarski stezi omejena na 25 kilometrov na uro, kar se mi zdi smiselno, čeprav mi gre tudi na živce, moremo pričakovati, da bo takšni hitrosti prilagojena tudi infrastruktura. Ampak ni.

Ponekod je zaradi grbin na dvoriščnih uvozih, nadstreškov avtobusnih postaj, oglasnih panojev, količkov, preozkih kolesarskih stez, ki niso ločene od prav tako preozkih površin za pešce, slabo načrtovanih klančin in nelogično speljanih zavojev, prehitro že 10 kilometrov na uro. Ponekod je dovolj varno samo, če se skoraj popolnoma ustavimo. Vsakih nekaj deset metrov. Klasičen primer je Tacen v smeri proti Šmarni gori.

Zajebaj kolesarja!

Klasičen primer butalizma je ureditev na prenovljeni Gosposvetski cesti. Samo popoln butec, ki nikoli ne kolesari, bo kolesarsko stezo označil tako slabo, da jo je nemogoče ločiti od površine za pešce. Na voljo so bile skoraj neomejene možnosti in ogromno prostora, a so se načrtovalci vseeno odločili za nepraktično in nevarno rešitev, zdaj pa pristojni kolesarjem še oponašajo, da naj prilagodijo hitrost.

Kolesarji in pešci naj se torej prilagajajo muham Jankovićevih najboljših strokovnjakov in izgubljajo čas, odgovornost ob nesrečah pa naj nosijo pešci in kolesarji sami.

Kateri butec sploh lahko pomisli, da sodijo pešci in petkrat hitrejši kolesarji na iste površine? Tako je. Samo popoln butec. Še posebej veliko jih je v tistem delu javne uprave, ki se ukvarja s kolesarskimi povezavami. Brez izjeme se ti butasti birokrati, ki si ne zaslužijo niti podpovprečne plače, izgovarjajo na skladnost z regulativami. Torej na najnižje možne standarde.

Klasičen primer je kolesarska povezava ob državni cesti Ljubljana–Vrhnika. Nekoč si bom vzel čas in fotografiral vse nesmisle na tej poti, ki me kot kolesarja in davkoplačevalca globoko žalijo. Ta prizor ni le slučaj, je samo eden izmed mnogih. Na tej cesti. V tej državi.

Ljubljana-Vrhnika

Najprej avto, potem kolo

Vsaka kolesarska steza, ki je narisana kar na pločniku, dokazuje, da imajo avtomobili pri nas še vedno absolutno prednost, pa če župan vleče še tako všečne poteze, kot je zaprtje Slovenske ceste.

Namen kolesarskih stez v Sloveniji ni olajšati pot kolesarjem.

Namen kolesarskih stez v Sloveniji je olajšati pot avtomobilom.

Za tiste, ki razmišljajo tako, so kolesarske povezave v Sloveniji res odlične.

Prejšnja objava Naslednja objava

17 komentarjev

  • Odgovori Nataša 14. 11. 2018 at 20:50

    Milo se mi je storilo, ko mi je znanec razlagal o slovenskih “kolesarskih poteh”, ko se je lansko poletje s kolesom odpravil iz Avstrije na slovensko obalo.

  • Odgovori Boštjan Cafuta 14. 11. 2018 at 21:46

    Ja ja bogi smo pri kolesarskih poteh in to hudo bogi……da se ne menimo o robnikih ko prečkamo kakšno stransko cesto…..vsaj pri nas v MB je malo kateri robnik narejen da se zapelješ lepo dol in nazaj gor ne da bi tvegal padec ali predrto gumo……da se ne menimo kako se je v Miklavžu v okolici MB njihov župan hvalil kako so se ven vrgli in naredili del kolesarske poti od Dravi, kjer je posipal malo gramoza po navadni poljski razkriti cesti…..ali pa mogoče že deset let težko pričakovana kolesarska steza ob Dravi od MB do Dravograda….dobili evropska sredstva naredili pa le delčke poti…pa še to takrat ko so jim zagrozili da jim bodo sredstva odvzeli…..tak da tu smo še daleč daleč zadaj…..da pa se ne menimo o raznih nerazumljivim napisih in znakih kot si rekel Matej in tudi pokazal….tega je v Slo ogromno……in res smo na cesti zadnji drek če se lahko tako izrazim in vsem nervoznežem odveč……Kaj čemo…mislim da bomo še dolgo časa čakali spodobne kolesarske steze…..ne rečem da jih ni, so pa zelo zelo redke…..lp, Boštjan

  • Odgovori Matej Zalar 14. 11. 2018 at 21:58

    @Boštjan: Oh, Maribor-Dravograd! Enkrat sem se napotil po tej krasni povezavi v dobri veri, da je asfaltirana. Vero mi je vzbudila neka uradnaspletna stran ene tistih organizacij, ki zagonijo evropski denar, potem pa se ukinejo – tiste spletne strani ni več. Tam je eksplicitno pisalo, da je povezava v celoti asfaltirana, potem sem pa priletel na makadam dvakrat, ponorel, in šel po glavni cesti.

  • Odgovori Paternina 14. 11. 2018 at 21:59

    Dobri primeri. Manjka ti se Peruzzijeva pa si pokril vse primere najslabše prakse v Ljubljani. In ne, ni jih malo. Me pa zanima kaj je zate primer dobre prakse? Pa ne o kolesarjih na vozišču, ker ko boš enkrat 80 ali imel svoje (majhne) otroke pred seboj na kolesu ti pa tudi ta opcija ne bo več všeč. Garantiram. Kolesarske steze morajo ipak bit namenjene vsem (tudi teti ki gre na Žale in otrokom) ne samo tebi, ki si v zgornjem % obvladovanja kolesa in kolesarskih veščin.

  • Odgovori Cecil 14. 11. 2018 at 22:16

    Premeten birokrat bo zelo natančno prebral, kaj določen indeks preverja in bo zadostil točno tem in samo tem pogojem. Če je indeks nerodno zastavljen, zlahka pride do absurdnosti, kjer je ocena visoka, samohvala kričeče glasna, situacija pa nezadostna …

  • Odgovori Boki 14. 11. 2018 at 22:31

    @Paternina: no, Peruzzijeva bi glede na tvoj prispevek morala biti dober zgled. Tam so namrec kolesarsko stezo najprej zarisali na plocnik z vsemi tistimi polmetrskimi spusti in dvigi, nato pa so jo naknadno zarisali se na cesto. Tako, da je sedaj dejansko na izbiro ali bos sel po plocniku ali pa po cesti. Resitev za vse 😀

    —–
    Idealno je kolesarska steza locena tako od ceste kot od plocnika. Takole: https://www.google.com/maps/@52.3437976,4.946587,3a,75y,352.08h,90t/data=!3m6!1e1!3m4!1suLB14xAtYtlJx2S410FU8Q!2e0!7i16384!8i8192

    Samo tako in edino tako je varno za vse. In tu se moram strinjat s Paternino. Matej morda malce prevec gleda na to, kako se vozimo tisti, ki smo na kolesu res sigurno. Ce pa gres s kolesom v mesto skupaj z otroki, pa bi se tudi sam ceste raje izogibal.

  • Odgovori Matej Zalar 14. 11. 2018 at 22:55

    @Paternina: Vem kaj misliš. Kolesarska steza Jesenice-Kranjska Gora in naprej je že dokaz, da cestni kolesar sodi … na cesto. Zato bi morali najprej reči: OK, lahko se vozite tudi po cestah, ker ste za kolesarske steze prehitri in prenevarni. Če hočete tvegati življenje na cesti, izvolite! Saj je cesta narejena tudi za vas. In vozniki vas morajo spoštovati in voziti tako, da vas ne ogrožajo. To je prvo.
    Primer dobre prakse je pokazal @Boki. Seveda, najprej lahko rečemo, da to pri nas ni mogoče. No, na cesti Ljubljana-Vrhnika seveda je mogoče, ker je prostora ogromno, a so vseeno naredili tako, da je kar najslabše za vse (razen za avtomobile, seveda). Gosposvetska – spet: prostora je ogromno, ampak kolesarske steze praktično ni.
    Prostora je večinoma več kot dovolj tudi na vpadnicah, kjer so kolesarske steze celo kolikor toliko korektne. In bi bile še bolj, če na križiščih ne bi čisto brer razloga zavijale sem ter tja in če ne bi bilo povsod oglasnih panojev.
    Ne moti toliko stanje na Tržaški, kjer je kolesarska steza že od nekdaj. Motijo rešitve na novih cestah, omenil si Peruzzijevo. Imaš tudi kilometre kolesarskih stez (na primer Grosuplje-Šmarje-Sap), ki so jih narisali na pločnikih tako, da je na pločniku levo od steze 20 centimetrov nikogaršnje zemlje, na sredi je kolesarska steza ki je odmerjena v skladu s predpisi, desno od nje pa pločnik, ki je komaj dovolj širok za otroški voziček, ne pa tudi za sprehajalca s psom, kaj šele za mamo z otrokom.
    Osnovno vodilo pa naj bi bilo: kolesarske seze se gradi zato, da se olajša kolesarjenje. Samo to.
    Meni je seveda jasno, da bom moral hitrost zmanjšati zaradi drugih, počasnejših, manj spretnih kolesarjev. Ampak varno se ne morem voziti niti po prazni kolesarski stezi in niti z mestnim biciklom.
    Lisico vprašaj kako se ona pelje vsako jutro v Klinični center … če bi to delala po predpisih, bi bilo verjetno bolje, da gre peš. In ona je čisto običajna mestna kolesarka.

  • Odgovori Boki 14. 11. 2018 at 23:25

    Te izgovore se vedno poslusa. Tudi v mestih po Zahodu. Verjetno se ponavljam, ampak…ko davkoplacevalci zacenjo mestnim uradnikom metat v obraz, naj se zgledujejo po Amsterdamu, potem takoj pade nazaj odgovor…hja…mi nismo Amsterdam! Seveda ne, zato pa pravimo da se zgledujte! Na vecini ljubljanskih ulic in cest je to povsem mozno. Ce damo na mojem primeru zgoraj stran tisti meter zelene povrsine, kolesarsko stezo in povrsino za pesce naredis oboji pol metra ozji, prisparas na treh metrih. To pa lahko stisnes kamorkoli. Vsekakor pa na Gosposvetsko in Peruzzijevo, o vrhniski cesti sploh ni potrebno razpravljat, tam sploh ne gre vec za mestno obmocje.

  • Odgovori Stane Debevec 15. 11. 2018 at 7:52

    Dobro jutro,
    točno tako je kot piše. Namesto da bi za kolesarje naredili dober meter širok pas ob voznem pasu za avtomobile, delajo najbolj neverjetne pogruntavščine, ki so navsezadnje tudi najbolj drage. Morda to pomeni več dobička za izvajalce gradbenih del? Da o tem, da je v dežju nevarno, v snegu nepočiščeno, v poledici pa vse skupaj prav samomorilsko sploh ne govorimo. Več ko mi naredijo kolesarskih stez, težje kolesarim.
    Zadnji tak primer je ureditev pri Hoferju na Brezovici. Kdor je to narisal je pa ginialec. Naj pride s kolesom enkrat pozimi, ko bo dobra poledica, in naj se malo zapelje po svojem umotvoru z 25 km/h.
    Če bo preživel mu čestitam in vzamem vse moje pripombe nazaj.
    Zakaj imamo tudi kolesarji različna mnenja, kakšna naj bo kolesarska pot? Zato, ker smo tudi kolesarji zelo različni. Od mladih in drznih (in hitrih) do starejših, ki kolesarijo z 8 km/h in se prestrašijo vsakega avta, ki gre mimo. Zato imamo tako različna mnenja. Nekateri pa tako ali tako obupajo in pobegnejo v hribe in na gozdne steze.
    Naši prometni načrtovalci niso kolesarji in karkoli si zmislijo, je za njih odlično. Tudi Gospodsvetska cesta z zamaški za označitev kolesarske steze. Zunanje presoje so pa tako bolj vljudnostna fraza. Tujci so pač obzirni in nam ne povejo, da imamo ušivo kolesarsko infrastrukturo. Samo k nam ne pridejo kolesarit, razen tistih najbolj pogumnih.
    Se mi pa zdi da se vseeno izboljšuje vozniška kultura. Kar nekaj voznikov da utripalke, ko prehitevajo kolesarja…..
    Slovenci še vedno mislijo avtomobilsko. Sedijo v avtu, četudi lahko pričakujejo kolono od Medvod do Ljubljane s hitrostjo, ki ni večja od kolesa.
    Pozdrav Stane.

  • Odgovori BigBoss 15. 11. 2018 at 8:30

    Jutro,

    Si kdaj kolesaril po Dunaju? Toplo priporočam. Vrhunsko urejena kolesarska infrastruktura. S kolesarskimi kažipoti, večinoma ločenimi kolesarskimi potmi. Kljub temu da sem bil tujec in da je Dunaj bistveno večji kot Ljubljana sem celo brez GPS-ja našel pot in brez problemov kolesaril po mestu.

  • Odgovori TG 15. 11. 2018 at 8:47

    Hitrost na kolesarski stezi ni omejena na 25 km/h. Vir: ZPrCP.

  • Odgovori GP 15. 11. 2018 at 9:00

    Alo Grozni, za e-kolesa in mopede je omejena.

    Kaj pa N’rgača moti pri zgornji fotki?

  • Odgovori Stane Debevec 15. 11. 2018 at 9:48

    Manjka jama in lopata, da lahko kolesarja takoj zasujejo……

    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Luka Oblak Kalbo 15. 11. 2018 at 10:42

    Lepo, da si omenil skropucalo Grosuplje Šmarje Sap. Živa katastrofa tako za pešce, kot kolesarje. Nek poizkus spametovanja je sicer bil z našo ulico, kjer so narisali kolesarsko na cesto (metek runda gre tam), pozabili so pa, da navadni odtočni kanali ne sodijo na kolesarsko stezo…. in imaš spet nevarno situacijo, ker se moraš vozit po zunanjem robu steze.

  • Odgovori Matej Zalar 15. 11. 2018 at 19:35

    @Stane: Točno! Hofer! Klasika … Ko sem to pisal, sem imel sicer v mislih kolesarske steze za tiste, ki se vozijo 8 km/h. Ampak ravno njih ti ostri zavoji in količki in grbine motijo bistveno bolj kot mene, samo da tega verjetno sploh ne vedo.
    Glede tisith, ki sedijo v koloni pri Medvodah … oni se bodo potem pridušali, da delajo gnečo kolesarji. Neverjetno.

    @BigBoss: Po Dunaju še nisem kolesaril, pa saj mi niti ni treba, da verjamem koliko bolje je tam infrastruktura urejena za kolesarje.

    @TG: Hm, skoraj bi si upal staviti, d aje bila nekoč hitrost na kolesarski stezi omejena … no, fajn, zdaj vem, da ne morem narediti prekrška … razen, ko na Gosposvetski cesti na kolesarsko stezo skoči turistka z Japonske in mi nekdo potem dokaže, da nisem prilagodil hitrosti razmeram.

    @Luka Oblak: No, podobno je po novem urejena tudi Hradeckega. In, seveda, kanali so tudi tam na idealni liniji.

  • Odgovori lužar 16. 11. 2018 at 8:01

    V prispevku sem zasledil izraza avto in avtomobil. Zanima me, kakšna je razlika in kdaj se kateri uporablja?

  • Odgovori Matej Zalar 16. 11. 2018 at 10:42

    Nisem slovenist/lektor, ampak rekel bi, da se ju uporablja po želji.

  • Komentiraj