Moj svet – Saganov svet

Moj svetAvtobiografije športnikov, ki niso stari niti trideset let? Lepo vas no prosim! Lahko se pišeš Bolt, a do 27. leta nisi dal dovolj skozi za to, da napišeš avtobiografijo. In lahko se pišeš Sagan, a do 28. leta nisi doživel dovolj, da bi lahko napisal avtobiografijo. In Sagan ni napisal avtobiografije, ampak zgodbo, ki, kot z zelo velikimi črkami piše na zadnji platnici, »pripoveduje o tem, kako je tri leta zapored nositi mavrično majico«.

Drugačen kolesar

Vseeno je marsikateri recenzist očitno pričakoval avtobiografijo, zato se zmrdujejo, ker v knjigi ne opisuje na dolgo in široko svojega otroštva in življenja v neki vzhodnoevropski državi … kateri že? Je Slovenija? »Ne, Slovaška!« Da, nekoč me je precej razgledani britanski novinar spraševal o Saganu, kot da je Slovenec.

Angleški recenzisti™ so se vtaknili tudi v jezik, ki naj ne bi bil dovolj saganovski. Angleškega izvirnika nisem bral in ne vem kaj so pravzaprav pričakovali, glede na to, da Sagan govori slabo angleščino – tudi sicer bi bilo športne novinarje noro spraševati o literaturi, ko pa so tako slabo pismeni. Slovenski prevod Jolande Blokar je prijetno žmohten in ne bi se čudil, če je jezik res bolje začinjen kot v izvirniku, glede na to, da Slovan razume Slovana bolje, kakor neki Otočan.

Za avtobiografijo ima Peter Sagan še dovolj časa. Če se ne bo prej zresnil, bo dirkal še vsaj pet, morda deset let. In od njega ne gre pričakovati, da se bo zresnil – človek se je ločil tako na hitro da to v knjigi sploh ni omenjeno. Profesionalni kolesarji se praviloma čim prej poročijo s pridno mamo njihovih bodočih otrok in potem umirjeno opravljajo svojo službo. Ne Sagan. Ko ga po nemarnem izključijo z Dirke po Franciji, se pretirano ne razburja, ampak najame 99-metrsko jahto, ki je nekoč pripadala najbogatejšemu Zemljanu, in ga tam nekaj dni žre s svojimi prijatelji.

Why so serious?

Ne, tako nekonvencionalnega kolesarja že dolgo nismo videli. Ker na kolesarstvo ne gledam kot na butast športni spektakel z velezvezdniki, ki služijo na stotine milijonov in se vedejo kot opice, mi gre Sagan malo na živce. Ampak to še ne pomeni, da nisem vesel vsakič, ko zmaga. Poleg Valverdeja je brez dvoma najboljši kolesar zadnje petletke No, štiriletke, če sem natančen.

Bržkone jemljem kolesarstvo preveč resno. Sagan pač ne. Bralca skozi celo knjigo mori z vprašanjem »zakaj tako resno?« Včasih je videti, da je fant butast, sploh ko se lomi v angleščini. A po drugi strani je res, da so butasta tudi vprašanja, ki mu jih zastavljajo. Knjigo mu je sicer napisal John Deering – tisti, ki je Bradleyju Wigginsu napisal Tour de Force in Seanu Yatesu It’s All About the Bike –, toda očitno je, da Peter Sagan vendarle ni nerazgledan in mimogrede postreže z nekaj zgodovinskimi zgodbicami.

Cirkusant, ki si je ustvaril mir znotraj cirkusa

Prolog knjige se začne na koncu, v Bergnu, potem pa se skozi tri dele sprehodi po poti v Richmond, Doho in Bergen, vedno skozi zimo, pomlad, poletje in jesen. Vmes vpleta poglavja o Slovaški, družini, Olegu Tinkovu, šprintanju, Bori-Hansgroheju in znameniti Petrovi ekipi. Ker je kolesarstvo bržkone najbolj opravljiv šport na svetu, seveda ne gre niti brez poglavja o drugih fantih iz pelotona.

O vsem naštetem izvemo marsikaj, a po drugi strani malo. Štofa je enostavno preveč, zato je površnost po svoje razumljiva in čisto saganovska – bralec ima občutek, da mu Sagan pripoveduje anekdote ob vrčku piva. Sem ter tja ga malo zanese iz smeri in včasih se zdi, da zgolj odgovarja na neumnosti, ki ga sprašujejo reporterji.

A odgovarja tudi na tisto, česar reporterji ne sprašujejo, pa bi ga morali. Sagan odgovori – ne slepim se, da z izdatno Deeringovo asistenco – tudi na vprašanja, na katera drugi kolesarji ne znajo. Na primer, zakaj so domestiquei boljši trenerji kot kapetani: »Zmagovalci so pogosto tako zagrizeni, da nimajo posluha za potrebe tekmovalca. Dober domestique pa mora vedeti, kaj hoče njegov kapetan, sicer ne bo nikoli naredil lepe kariere.« Pove nam tudi, da je prekletstvo mavrične majice posledica padca forme zaradi dejstva, da svetovni prvaki »ne morejo nemoteno izvajati skrbno načrtovanega programa treninga in zasebno nimajo nobenega miru.« No, Sagan si je mir ustvaril. To je bilo mogoče v ekipi, kjer je zaposlen in z njegovo osebno ekipo.

Kjer je Sagan, je spektakel

Nikoli nismo dvomili o Saganovi kolesarski inteligenci. Navdušuje nas, da se vedno znajde tam, kjer mora biti. Tam je zato, ker je lahko, ker mu to kot kolesarju z avtoriteto pustijo, predvsem pa zato, ker je preklemansko dobro pripravljen. Za to mora garati kot žival, a o njegovih treningih izvemo malo oziroma skoraj nič in kolesarstvo tako skozi njegove oči izpade kot sprehod po lunaparku in ne kot eden najzahtevnejših športov na svetu.

Showmaker pač ne bo tarnal o treningu na dežju in v mrazu in o trpljenju med intervali, ampak bo skrbel za zabavo. Kjer je Sagan, tam je spektakel. Saj se spomnite cilja v San Remu leta 2017, kjer ga je Michal Kwiatkowski prehitel za kak milimeter? V zvezi s tem dogodkom nam pove, kako razmišlja o tem športu: »Rajši izgubim fantastično dirko, kot dobim dolgočasno.«

Epilog v Roubiaxu

Moj svet ni najboljše literarno delo kar ste jih kdaj prijeli v roko, a je knjiga, ki jo mora prebrati vsak pravi športni navdušenec, tudi če ni kolesar. S Saganovo pomočjo bo bolje razumel ta šport. Najboljši deli so opisi dirk in ključnih momentov skozi njegove oči in tok misli: jedrnato, humorno, začinjeno, pošteno, z velikim spoštovanjem do tekmecev, predvsem Fabiana Cancellare, Toma Boonena in Grega van Avermaeta.

Knjiga se ne konča s svetovnim prvenstvom v Bergnu, ampak z zmago na velodromu v Roubaixu, za katero se zdi, da pomeni Saganu celo več kot svetovna prvenstva. Ne glede na to, da poznamo razplet, je opis te dirke tako napet, da bo bralec preskakoval stavke. Vas zanima kako je reševal težavo s krmilno oporo, preden je do njega prišel spremljevalni avto? Preberite v knjigi!

Moj svet
Avtor: Peter Sagan in John Deering
Naslov izvirnika: My World
Založba: Aktivni mediji d.o.o., 2018
Trda vezava, 296 str.
Cena: 24,90 EUR

Prejšnja objava Naslednja objava

6 komentarjev

  • Odgovori Jani 19. 11. 2018 at 20:15

    https://youtu.be/SQl5PVKt5ko
    Peter Sagam

  • Odgovori Jani 19. 11. 2018 at 20:19

    https://youtu.be/GHvG7Jp1vFQ
    Peto Sagan 🙂

  • Odgovori Anonimno 20. 11. 2018 at 13:16

    Wonderful Losers aka domestiques
    https://vimeo.com/249382598

  • Odgovori Jani 21. 11. 2018 at 14:54

    https://twitter.com/i/status/1055773452148322305
    1.05 🙂

  • Odgovori Primoz 26. 11. 2018 at 23:10

    Matej, kdaj boš napisal kaj lepega o Adrii? 🙂

    • Odgovori Anonimno 27. 11. 2018 at 8:41

      Umrla sem od smeha, ko sem prebrala ta komentar.

    Komentiraj