Mrk

Najprej sem se s kolesom skoraj zaletel v Bosanca, ki je med zavijanjem desno zavil predme in zabremzal na črto. Čez dobro uro me je tovornjakar pri hitrosti 45 km/h zrinil na bankino. Že čez pet minut me je naslednji tovornjakar prehitel tako na tesno, da me je na mastni cesti prestavilo za pol metra. Na sprehodu s psico je človek med vzvratno vožnjo iz garaže na pločnik najprej ustavil, kot bi nas bil videl, ko smo hodili tik za njim, pa je spet zapeljal vzvratno.

Potem sem prišel domov in ugotovil, da ne dela elektronska pošta. Niti blog.

Ob 18.21 sem telefoniral na Domovanje.com. Gospodična na tehnični podpori ni bila samo uslužna, kot smo tega vajeni na primer pri telekomunikacijskih operaterjih, ampak je tudi zelo dobro vedela kaj počne, znala je svetovati, situacijo je reševala urno in vse, kar je povedala, je tudi držalo, vse to pa je tisto, česar na primer pri telekomunikacijskih operaterjih večinoma nismo vajeni.

Težava za mrk prav v času, ko sicer objavljam, je bila v tem, da sem sicer pridno podaljšal gostovanje, ne pa tudi domene, ker sem imel v spominu, da naj bi potekla enkrat januarja. Zadnje opozorilo pred deaktivacijo sem v solati vsega mogoče sranja, ki ga dobivam na mail, namenjen sranju, gladko spregledal.

Ob 18.25 sem že dobil novo ponudbo za podaljšanje.

Ob 18.27 sem plačal s kreditno kartico.

Ob 18.29 sem dobil obvestilo o uspešnem podaljšanju domene.

Nekaj minut pozneje me je nek idiot, ki vozi Kio Sportage z nalepkami Šport TV, skoraj povozil na pločniku, ker se mu je mudilo k maši, ko sem zakrilil z rokami, pa je odprl okno in me spraševal, če je kaj narobe.

Ob 19.07 je blog spet funkcioniral.

Če bi vsi delali tako dobro, kot Domovanje.com, bi bila Slovenija verjetno normalna dežela z normalnimi šoferji.

Prejšnja objava Naslednja objava

8 komentarjev

  • Odgovori Seamus 27. 12. 2016 at 22:57

    Skoraj mesec nazaj me je zbil nepreviden voznik, ko mi je izsilil prednost, na srečo brez poškodb, ker sem ga vidil in sem se že ustavil, samo tip je vseeno kar rinil po meni. En mesec kasneje sem še vedno brez kolesa… In upam, da se me Triglav usmili in mi kupi novega (počen geštel, totalka), ker zj mi ponujajo eno revšno.
    Tip je najprej vse priznal in na poti na policijo (20m stran) je klical kolega policaja. Ta mu je svetoval naj vse zanika in da sem se jaz zaletel v njega. Na srečo v nesreči se je na avtu poznalo, da me zgazil frontalno, drugače bi bilo še slabše. Zanimivo je to, da mu je to svetoval policaj.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 12. 2016 at 6:52

    To v tej državi ni zanimivo, ampak je normalno. In ker policaji nočejo pomesti najprej pred svojim pragom (primer ustavljanja ministra), ne vidim avbsolutno nobenega razloga za zviševanje njihovih plač.

    Lahko se tudi zgodi, da sediš na tleh, z razbito glavo in pretresom možganov, policaji pa te strokovno obvladajo, čeprav sploh ne veš kaj se dogaja – ker poznajo jebenega varnostnika, ki je povzročil poškodbo. Nekaj časa te ima, da bi nekoga počakal s kolom v roki in nogavico na glavi, ampak sčasoma te mine.

  • Odgovori Rok Potočnik Rocy 28. 12. 2016 at 8:40

    Glede na naše ceste in našo hitrost na kolesih, se ljudje ne zavedajo kako hitri smo lahko. Če ne drugo je kolega to izkusil, ko sem peljal proti njemu in mi je iz stranske ceste lepo zapeljam predme, ker je potem sam obžaloval in priznal, da ni pričakoval da imam takšno hitrost. Drugo kar se pa dogaja je pa, da ljudje nimajo občutka kako blizu kolesarja lahko zapeljejo ?! V večini dobim mal straha v kosti in se pričnem izogibati glavnih cesta, vendar tudi temu ni tako. Na stranskih cestah pa domačin z golf II v stilu kamikaze iz gostilne. Mislim, da bomo postali ogrožena vrsta in predvsem si bom zavarovanje povečal. Mislim pa, da me najbolj skrbi za kolo 😉

  • Odgovori Anonimno 28. 12. 2016 at 15:39

    Ah dajmo no, kolesarji. Saj imamo možgane, pa razmišljajmo in predvidevajmo – in tako se tudi vozimo s kolesom – kot da so vsi vozniki tisti nesramni in neuvidevni, predvsem pa se zavedajmo, da smo bolj krhki kot vozila in da žal nismo tako pomembni udeleženci v prometu. Jaz to prakticiram, pa razen v par situacijah med prenovo lokalne ceste (ja, priznam, obnašanje nekaterih med prenovo ceste resno obsojam) še nisem bil v situaciji, kjer bi šlo “za las”. Sem pa že nekajkrat zletel po tleh po lastni krivdi (brez drugih udeležencev).
    Drugače pa se že kar nekaj časa v avtošolah res posvečajo, da mlade voznike navadijo, da pazijo na kolesarje in pešce.

    Za kolo pa … je nujno imeti nad 500€ vredno kolo? Pomoje se ne splača. Imam 10 let staro gorsko kolo, ki je bilo ob nakupu vredno 400€ in s katerim se vozim povsod. Ga ne mislim menjat, dokler ne razpade (je pa že vse možno bilo večkrat popravljeno – predvsem zaradi prej omenjenih padcev (zvito krmilo, nekaj zob na zobnikih manjka, zviti obe kolesi, menjalnik pri zadnjem kolesu dobesedno razpadel, zvita veriga)).

  • Odgovori Seamus 28. 12. 2016 at 15:58

    @anonimno – saj sem napisal, ker sem ga videl in sem se že ustavil, torej sem razmišljal in predvideval. On mene ni in je vseeno rinil po meni, predvsem po kolesu. Ustavil se je šele ko sem mahnil po havbi, ko sem odskočil s kolesa. Vse skupaj se je zgodilo v trenutku, samo vseeno pa vidiš kaj pomeni moč avtomobila.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 12. 2016 at 18:15

    Neverjetno, tovornjakar me med prehitevanjem zrine na bankino, nekoga drugega šofer zbije, ko se pravilno vozi po cesti, in že se najde butec, ki razlaga, da kolesarji niso “tako pomembni udeleženci v prometu” in da se nekomu,. ki prevozi, kaj vem, 5.000 ali 10.000 kilometrov, ne splača imeti kolesa, ki stane več kot 500 evrov.

    @Rok: Na stranskih cestah ni nič bolje, včasih me je še bolj strah.

  • Odgovori Rado 30. 12. 2016 at 18:15

    “Neverjetno, tovornjakar me med prehitevanjem zrine na bankino”

    Na izbiro je imel, ali frontalno v drug avto, ali tebe na bankino.
    Vsekakor je izbral manjše zlo!

  • Odgovori Matej Zalar 2. 1. 2017 at 9:50

    Hehe, absolutno 🙂

  • Komentiraj