Na zebri nisi na konju

Med najbolj zavržnimi nalogami prometne policije je nedvomno globljenje pešcev, ki prečkajo cesto izven prehodov za pešce. Na najšibkejše udeležence v cestnem prometu prežijo pod kakimi arkadami in jim ob pisanju zapisnika še pridigajo o nevarnostih takšnega početja, kot da smo butci in kot da se res ne zavedamo nevarnosti takega početja.

Nekonformen, a živ

Lisico je pred kratkim fant postave privil na tistem odseku Slovenske, ki verjetno ni zaprta za promet samo zato, ker si je župan pod Kongresnim trgom zamislil parkirno hišo. Verjetno ji je prometnik tudi pridigal, in to potem, ko je odhajala iz službe na oddelku, kjer vzdržuje pri življenju žrtve prometnih nesreč.

Mene so kot pešca kaznovali dvakrat. Prvič pred petnajstimi leti na Slovenski cesti. Na mesto se je zlil epski naliv in vsaj pet nas je teklo čez cesto v Knafljev prehod. Prav tam je postavala četica mladih prometnikov z eno samo nalogo: učiti se pisati kazni pešcem, ki si pred dežjem rešujejo golo kožo. Drugič je bilo pred nekaj leti na Tržaški. Po tistem dogodku sem cesto pri rdeči luči ali izven prehoda prečkal še bolj pogosto, nalašč, kajti z vsakim prekrškom sem zrelativiziral višino globe .

Še vedno sem živ.

Marsikdo, ki je cesto prečkal pravilno, na prehodu za pešce in pri zeleni luči, pa ne.

Ne pusti, da te izsiljujejo

Da večina pešcev umre na prehodih za pešce, je seveda šokantno in morda res pove o pešcih še več kot o voznikih avtomobilov. Osebno sem kot udeleženec v prometu skrajno nezaupljiv do vseh, a cesto večinoma prečkam kjerkoli in kadarkoli, da je le prazna in nikogar ne motim. Kar je vsekakor bolj varno kot čakati na zeleno luč in stopiti na cesto ne da bi pogledali na levo.

Skoraj neverjetno se mi zdi, da se pešci pustijo zbiti avtu, ne glede na to, da voznik divja, da je pijan, skoraj slep ali da odgovarja na elektronsko pošto. Kam pešci gledajo med hojo? Je mogoče, da slepo zaupajo neznancem? Da jim zaupajo celo sredi noči, ko je delež pijancev nezanemarljiv? Je mogoče, da zares stopijo na cesto ne da bi podzavestno preverili kaj se dogaja vsaj na levi strani, kot so nam vbijali v glavo že v osnovni šoli?

Da, prav to se dogaja. Ljudje več ne gledajo okoli sebe. Redno opažam kolesarje, ki pred prečkanjem ceste ne preverjajo levega boka, kot da se jim res ne more nič zgoditi. Po drugi strani se čudim tudi ponižnosti pešcev, ki se pustijo izsiljevati avtomobilom skoraj v nedogled.

Tiha institucionalizacija prednosti močnejšega

Sam si prednost preprosto vzamem in stopim na prekleto cesto. Odzivi so večinoma zabavni, včasih pa tudi šokantni. Doživel sem že rjovenje izza volana, češ, zakaj skačem na cesto. Policisti medtem jahajo pešce, ker je bolj preprosto pešcem težiti, naj vendar pazijo, ker lahko za svojo varnost največ naredijo kar sami. Seveda je to res. Ni pa tudi rešitev. S takšnim razumevanjem razmerij v prometu samo še spodbujamo prednost močnejšega. To v tej državi institucionalizirano že dobro funkcionira v odnosu med kolesarji in avtomobili.

Prejšnja objava Naslednja objava

15 komentarjev

  • Odgovori Ema 27. 3. 2019 at 19:52

    Jaz sem tudi enkrat na Resljevi v Lj. Prečkala pri rdeči luči. Me je ustavil, ampak k sreči samo opozoril, brez kazni. Sem ga pa res lepo pogledala… Mogoče je pa kaj pomagalo…

  • Odgovori De 28. 3. 2019 at 4:59

    Neko nedeljo zjutraj, čez prazno Vilharjevo laufam proti želežniški. Seveda čez rdečo, ko iz zasede skoči gospodična v modrem. Seveda sem ogrožal prometne udeležence, seveda sem bla bla… Ko sem ji izpostavil, da ne prej, ne v vsem času njenega monologa ni mimo pripeljal niti en avto, kolesar ali karkoli, je začela z “gospod, ne se dret name”… Kar bi bilo upravičeno, če bi dejansko kadarkoli povzdignil glas. Na koncu me je vsaj spustila z opozorilom in “zaznamkom” v svoji beležki.

  • Odgovori bkcrri 28. 3. 2019 at 9:20

    Pred leti na Slovenski pri Knafljevem prehodu letijo čez cesto 4 dame, 1 mišica in jaz. Res imam srečo v življenju, saj sta se 2 policista ukvarjala le z mano, dame sta le premerila s pogledom, mišice pa še to ne. Od 6 pacientov ki so leteli čez cesto, sem dobil položnico samo jaz. In od vseh šestih pacientov bi jim edino jaz lahko spizdil pred nosom, dame v špičakih niso imele osnovnih pogojev, mišica pa je bil tudi že v zatonu svojih kondicijskih zmožnosti. Hvala.

  • Odgovori Boki 28. 3. 2019 at 9:29

    Kam gledajo pesci med preckanjem ceste? Seveda v mobitel. Sam sem v sebi zavestno vgradil to varovalko, da ce ze brskam po telefonu, vsaj ob preckanju ceste s tem preneham in gledam tja, kamor moram. Sem pa slisal za zgodbo, da je nekdo preckal cesto, ze prestopil sredinsko crto, na drugi strani videl policista, ki ga je navduseno pricakoval, da pride cez, se obrnil in sel nazaj. Policist ga je nato dobil na drugi strani ceste in ga oglobil za dvakratno preckanje ceste haha. Imam pa tukaj v Münchnu vsakic slabo vest, ko preckam cesto ob rdeci luci. Malce zaradi tega, ker se jih vecina tako butasto drzi pravil, da tudi v nedeljo, ko vidis, da 300 metrov gor in dol ni nobenega avomobila, ceste ne bodo preckali ob rdeci luci po zebri ampak cakali na zeleno. Ampak na to se kratkomalo pozvizgam. Po drugi strani so pa pogosto po semaforjih manjse table, pocakajte na zeleno, dajte otrokom dober zgled. Sam sem mnenja, da naj za vzgojo poskrbijo starsi in sole ampak dobro, nekaj smisla pa taksno opozorilo le ima….ceprav, dokler otrok ni operativno dovolj sposoben, tudi verjetno sam brez starsev ne bo pohajkoval po mestu. Sicer pa tudi jaz vedno na prehodu nonsalantno stopim na cesto, da morajo bremzat. Klinc jih gleda. Ce vidim, da nimajo namena ustavit in da vozijo prehitro glede na to, da se priblizujem prehodu, pa zaradi lastne varnosti s prvim korakom na cesto zgolj nakazem, da jo bom preckal ampak sem se vedno pripravljen, da odskocim nazaj, ce bo treba. Tudi sam uzivam ob tem pocetju!! 😀

  • Odgovori Matej Zalar 28. 3. 2019 at 12:50

    Meni osebno se zdi v bistvu trapasto, da se moram kot pešec uklanjati pravilom, ki so pisana za avtomobile. Po moje je to kratenje svobode in kakšen ustavni pravnik bi verjetno znal zadevo tudi utemeljiti. Razumljivo je seveda, da ne bomo skakali na cesto sredi prometne konice. Stati ob šestih zjutraj pred prazno Aškerčevo cesto pri semaforju, ki me prijazno obvesti, da se zelena luč prižge čez 90 sekund, je pa skrajno bizarno. Potem se recimo prižge zelena in ravno takrat pripelje edini avto, ki stoji deset ali petnajst sekund pred rdečo (medtem veselo puščaogljični odtis), da gre en pešec čez cesto.

    Včeraj sem sicer na Roški opazoval pacienta, ki je mimo tistega prekletega radarja pridno mečkal 40 km/h in potem vozil 49 km/h do trenutka, ko je na semaforju posvetila rumena luč. Tedaj je pospešil in se mirno zapeljal skozi rdečo, tako pozno, da je že svetila zelena za pešce. Pri naslednjem semaforju sem ga že dohitel, v tem avtu za pet jurjev je sedel, ne kak prepotenten frajerček ali senilni starček, ampak običajen 40-letnik, pač še eden tistih, ki bi jim morali vzeti, ne le vozniško dovoljenje, ampak tudi volilno pravico, ker družbi delajo s svojim bivanjem le škodo.

    In kaj danes bral v črni kroniki? Pred tremi leti – še vedno sodijo! – je neki tovornjakar na vrhniškem klancu ubil mladega kolesarja, ki je zavijal levo. Tovornjakar je prehiteval drug tovornjak čez neprekinjeno črto, pred trkom ni zaviral, ker ni ničesar videl, krivde pa ne priznava, češ da kolesar (14 let!) ni pravilno zavijal. Seveda, bi moral biti otrok bolj previden, mene recimo tale ne bi zbil, ampak samo raztogotil.
    No, kaj je sledilo? Zaradi enega psihopata so na tem odseku omejitev hitrosti še znižali in narisali dvojno črto, tako da moramo zdaj vsi voziti počasi, kot da bolj varno … Pa v resnici ni bolj varno. Zaradi mene je lahko omejitev tam 90 km/h, prosil bi samo, da vozniki med prehitevanjem pustijo kolesarjem dovolj prostora in da, za božjo voljo, ne prehitevajo tovornjakov čez neprekinjeno črto, in to v križišču, kjer vsak normalen mora pričakovati, da lahko kolesar zavije levo in da ta kolesar morda ne bo pogledal nazaj vsaj trikrat, ker je pač naivno pričakoval, da neki idiot ne bo prehiteval tovornjaka čez polno črto.

  • Odgovori siggi 28. 3. 2019 at 12:59

    Po drugi strani pa kako prepoznas slovenca po svetu? Je edini ki caka na zeleno luc, sploh v vecjih mestih. V NY je policaj posolal taksista, ki mi je trobil, kljub temu, da sem sam preckal cesto ob rdeci luci, ces da tako pa se ne dela s pesci, sploh pa ce so turisti z “we don’t want to make a bad impression”. Se je lepo cutil ta to serve and protect

  • Odgovori Matej Zalar 28. 3. 2019 at 13:02

    @Boki: Ne bi rekel, da je težava samo telefon. Ljudje na splošno sanjarijo. Nekaterim koncentracijo popolnoma zjebejo že slušalke. Občutek imam, da ljudje sploh niso več opremljeni s preživetvenim nagonom. Slišim tudi, da otroci na Norveškem pred prečkanjem ceste sploh več ne pogledajo levo-desno, ker Norvežani pač itak vedno ustavijo. Razen, ko nekdo enkrat ne bo ustavil. Tudi ko stojiva pred prehodom za pešce, večinoma ne gre za to, da bi voznik nalašč izsiljeval, ampak pešca enostavno ne opazi. Pa tudi ni nujno, da bulji v telefon, ampak enostavno fantazira. Mislim tudi, da so avtomobili postali preveč udobni. Včasih si v avtu tako rekoč garal, da si ga lahko vozil, zdaj se vse dogaja samodejno, pa aktivna varnost, saj bo avto sam zabremzal pa ESP pa ABS, vsi se zanašajo na to in dajo možgane na pašo.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 3. 2019 at 13:04

    @Siggi: Z očetom se nama je v NYC zgodilo isto!

  • Odgovori Anja 28. 3. 2019 at 13:26

    @Matej, @Siggi, sama imam se boljso zgodbo. V NYC-ju mi je prometni policaj pomagal preckati cesto pri rdeci luci, ker je videl da sepam. Ceprav sem razlozila, da imam zgolj zvit glezenj in da lahko mirne duse pocakam na zeleno luc, je mirno dvignil roko, ustavil promet in me pospremil cez. Se prijeten obisk mesta mi je na koncu zazelel.

  • Odgovori Boki 28. 3. 2019 at 13:44

    Sedaj pa pocakajmo na nekoga, ki nam bo razlozil, da so vse te izkusnje iz NYC samo posledica ameriske pretecioznosti, da sigurno ni bilo misljeno iskreno, da so se samo bali, da bi jih kdo tozil in bi sli za 20 let v zapor ali po injekcijo in da je ubistvu tam vse narobe in da naj ne bomo zaslepljeni 😀

  • Odgovori Matej Zalar 28. 3. 2019 at 13:47

    @Anja: To je Amerika! Amerika, čez katero imajo ljudje toliko povedati (čeprav ima skoraj vsak kakega pradedka, ki se je nekoč preselil tja), večinoma tisti, ki sploh še niso bili tam ali pa so iskali samo dokazte, da so Američani zabiti.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 3. 2019 at 13:49

    @Boki: No, tako, to! Pa policijska država da je to, na vsakem vogalu v NYC stoji policist. Seveda stoji, a je tam zato, da ljudem pomaga, ne pa da jih jaha, ker hodijo čez cesto.

  • Odgovori Disguy 28. 3. 2019 at 19:59

    https://www.delo.si/novice/crna-kronika/prevozil-rdeco-zbil-dva-pesca-in-pobegnil-159208.html

    Verjetno bi do manj objestnosti v prometu pripomogle tudi strožje kazni za tiste, ki so bili v prometnih nesrečah odgovorni za uboj. To, da je nek pijan lik dobil samo dobrih 8 let kazni , ker je na prehodu ubil nosečnico in otroka, je popolna farsa. V Ameriki lahko za DUI manslaughter dobiš tudi prek 15 let (odvisno v kateri zvezni državi se je to zgodilo)! Zato ni presenečenje, da v Ameriki nimajo takih problemov s prometom.

  • Odgovori Borut 28. 3. 2019 at 21:41

    V vsej zgodovini anglije niti en pešec verjetno še ni čakal pri rdeči luči, če je bila cesta prazna. Povprečna hitrost hoje v Londonu se mi je ziher zvišala za vsaj dvajset odstotkov!

  • Odgovori Matej Zalar 29. 3. 2019 at 8:54

    @Disguy: Prepričan sem, da bi pijani lik vozil pijan ne glede na strogost kazni (razen če bi bila morda smrtna, kaj vem). Tudi osem let je veliko, neglede na to, da si bo verjetno izposloval vikend zapor.

    @Borut: Na Slovenskem hitrost ni cenjena. Hiti počasi. Razen, ko greš iz službe.

  • Komentiraj