Najbolj brano leta 2017

Čas je, da se spomnimo kaj je bilo na Nergaču najbolj brano leta 2017. Pisal sem precej manj kot zadnja leta, skupaj 213 objav, ki imajo, vključujoč presledke, 578.800 znakov.

Obisk sem spet spremljal z Google Analytics1, ki je zabeležil slabih 351.000 sej in slabih 713.000 ogledov. StatCounter pa je naštel 398.000 unikatnih obiskovalcev, torej nekaj več kot lani. Nergačeva stran na Facebooku, ki je očitno za mnoge vstopna točka na blog, ima natančno 1.500 všečkov.

Med najbolj branimi objavami je bilo kar nekaj zapisov s starejšim datumom. Daleč najbolj bran je Marketinški nateg malo drugače iz daljnega leta 2009, sledita Cinque Terre – Riomaggiore iz daljnega leta 2010 in Rojeni zmagovalci iz leta 2012, ki so enkrat lani postali zvezda Facebooka, saj so dobili solidnih 459 dvignjenih palcev na Facebooku. Spodaj pa objavljam najbolj brano leta 2017. Očitno ljudi precej zanima kulinarika. In zelo očitno je, da ni dobro, če se osebje grdo vede, ko pride na obisk Nergač.

10.) Visoka kulinarika – generično

Do finih restavracij, še posebej tistih s kuharji, ki so postali nekakšni estradniki in se pojavljajo ali vzniknejo v televizijskih šovih ter se režijo z oglasov za poceni piščance, sem v zadnjem letu ali dveh razvil strašanski odpor, tako kot tudi do intervjujev, v katerih ti kuharski mojstri razlagajo, da njihovo delo zahteva človeka za 24 ur pa kako so požrtvovalni pa kako pripravljajo jedi naših babic na moderen način, vrhunec pa sem zabeležil pred časom, ko je eden izmed teh, ki ponujajo predjedi za štirikratnik cene povprečnega delavskega kosila, osladno oponiral voditelju oddaje, da vendar boljše restavracije sploh niso tako drage in si lahko obrok tam privošči praktično vsak.

9.) Učka ji materina

Z Učko se ne gre šaliti. Pametneje bi bilo, če bi šel v Matuljih naravnost, ampak to potem ni to. Iz Ičićev je dobrih 1300 metrov vzpona, samo kakih 200 manj kot iz Bormia na Stelvio. Res ima zrak v Istri precej več kisika, a ima tudi precej več stopinj. Skoraj 23 kilometrov klanca.

8.) Emancipirano spolno nadlegovanje

Naslednji dan pa so me verbalno seksualno napadle ženske s hotelskega balkona, komentirajoč zadnji del mojega stasa in brezsramno predlagajoč, da bi se z eno izmed njih ali morda z vsemi pozabaval v hotelski sobi, češ da so peklensko potrebne velikanskega petelina. Kolikor sem jih ošinil s pogledom, so bile videti dame v srednjih tridesetih do zgodnjih štiridesetih na videz kar spodobne. Odločil sem se za dostojen pristop popolne ignorance, ob čemer so si morda mislile, da sem fin prasec ali kaj podobnega. V resnici pa sem bil predvsem prizadet spričo dejstva, da jim je bilo prav malo mar za vse moje dosežke, sposobnosti in intelekt, ampak so me zreducirale na objekt – čeprav seveda vsaj malo godi tudi to.

7.) Kilogram mesa, ananas na žaru in kep’ca

Dober roštilj – po pravici povedano smo že jedli boljša svinjska rebrca in mnogo boljše klobase – ter vrhunska postrežba. Končno sem v Ljubljani jedel ne da bi mi bilo žal denarja in ne da bi mi bilo škoda napitnine. A ostal sem brez primernih bankovcev, zato sem se sprehodil do bankomata.

6.) Prešibka pamet, preozke ceste

Priložnostni kolesarji težko razumejo iracionalne poteze voznikov avtomobilov, ki so tako strašansko primitivne, da tisti, ki sploh ne kolesarijo, tem zgodbicam praktično ne morejo verjeti. Te poteze težko razumemo tudi kolesarji, ki vsako leto prekolesarimo na tisoče kilometrov, samo da smo se jih navadili in da nas resno zjezijo samo še najhujši pacienti, ne pa tudi tisti običajni bebčki, ki na ozki, a prazni in pregledni cesti kolesarje prehitevajo tako, da se z levimi kolesi niti ne dotaknejo sredinske črte, naslednji levi ovinek pa posekajo do leve bankine.

5.) Turizem sproščeno

Čedalje bolj mi gre na kurec sonaravna obsedenost z zdravim, biološkim, zelenim, integriranim, domačim, trajnostnim … čimerkoli. Zato, ker je večinoma samo dober izgovor za nateg. Če mi nekdo brez posrednikov domači produkt ali storitev prodaja za dvakrat, trikrat višjo ceno kot tisti, ki mora plačevati celo verigo delavcev, izvajalcev, podizvajalcev, prevoznikov, distributerjev in prodajalcev, se lahko samo kislo nasmehnem, ker očitno nekaj ne štima – pa s tem ne mislim samo na korporacije, ki ožemajo vse člene v svoji verigi.

4.) Marjan Šarec: Ta zajec ne bo videl ražnja

Pahorju ni težko očitati populizma, še manj, da prepogosto spominja na pajaca, a v nobenem izmed položajev na Instagramu in z nobeno od afektiranih izjav, ki jih lahko pripišemo kvečjemu vplivu prepovedanih substanc, ne izpade tako butasto kot Šarec, ko igra nekoliko vljudnejšega, a očitno ne bistveno inteligentnejšega Serpentinška.

3.) Športnik leta: najboljši na svetu na odru lokalne stupidnosti

Zakaj tretjerazredni komedijanti mislijo, da morajo na vsak način prekašati najboljše športnike na svetu oziroma glavne zvezdnike dogodka. Zakaj se tako obupno trudijo izpasti bolje od njih? Bolje od najboljših na svetu? No, saj vem. Ker nimajo smisla za humor. Ker ne znajo biti sproščeni in hkrati spoštljivi. Ker so slabo vzgojeni. Ker se ne znajo vesti dostojno. Ker ne vedo kaj pomeni beseda svečano. In spoštljivo.

2.) Dežela okusov: Dežela s slabim priokusom

Ne da bi bila hrana v Deželi okusov na Eipprovi popolnoma zanič, angusov karpačo na preobilici rukole je bil zelo okusen. A vseeno je Dežela okusov izpadla precej neokusno. Vajen, da meso z rebrc mladega prašiča odstopi že ob strožjem pogledu, sem moral kosti obirati ročno in ob tem skušal pozabiti na podpovprečno omako z okusom po kečapu in delikatesno ameriško solato. Tudi hobotnica v solati ni bila kaj prida. Egipčanski piščanec je imel okus predvsem po kurkumi. Pašteta pa je bila kar zanimiva, čeprav se ne spomnim, da bi imela okus po tartufih.

1.) Jebala vas rdeča zvezda

Seveda bi lahko stara vešča kritizirala oblast, izrojeni kapitalizem, diskriminatoren in sovražen odnos do drugačnih na kakršenkoli način in s kakršnimkoli simbolom, a je izbrala točno tisti ceneni način pod točno tistim simbolom, ki je eden od temeljev razdvojenosti slovenske družbe.

  1. Prejšnja leta s StatCounterjem. []
Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori Primož Mulec 3. 1. 2018 at 23:34

    Jaz kar redno vse preberem. Ni mi pa jasno, da folk se vedno do vsega dostopa prek FB…, no, po svoje mi je jasno, pa bom raje tiho.

  • Odgovori Matej Zalar 4. 1. 2018 at 17:29

    Ja, meni je tudi jasno … ampak kaj hočemo drugega kot zajadrati val Facebooka in plačanih objav, proti katerim nimam za burek 🙂

  • Komentiraj