Najboljše leta 2018

Devet najbolj všečnih fotografij leta 2018 na Instagramu druži enaka tematika: kolesarjenje. A dogajalo se je še vse kaj več kot le obračanje pedalov.

Best nine

Naj počitnice: Dopust v skoraj slovenskem slogu

Po nekaj mesecih lovljenja prekratkih rokov, ki so jih popestrila obnovitvena dela, v zadnjem mesecu pa še samoizpraševanje o smislu življenja, ki počasi izzveneva v svetobolje, in to ni dober znak – ali pa je dober znak prav to –, mi tak oddih kar prija. Mislim na tiste vrste oddih, ko so tudi dolgoročni plani omejeni le na razmišljanje o naslednjem obroku. Mislil sem, da bova vsak dan pekla smešno poceni ribe iz lokalne ribarnice, a se jih je Lisica naveličala že po dveh dneh. Prvi dan so bile orade, včeraj ciplja, danes pa testenine s šparglji.

Dopust

Najbolj morski dopust: Tauchsafari na Rdečem morju

Podvodni živelj me ni nikoli kaj prida fasciniral, razen, ko se stvari že znajdejo na krožniku. Favno in floro koralnih grebenov so mi opisovali še bolj barvito kot jo kažejo podvodne fotografije. Pričakoval sem desetkrat več rib in žive barve, pozabivši, da so podvodne fotografije plod dela z bliskavicami, sicer pa so kontrasti precej manj očitni. Po petnajstih minutah mi je postalo dolgčas, poleg tega pa mi je voda kar naprej vdirala v maske. V različne maske, ki sem jih preizkusil. Kljub temu, da sem si dal odstraniti zgornji del brkov. Za popizditi.

Sataya

Najdaljši pohod: Laponska *****

Zakaj bi nekdo šel na petdnevni pohodniški izlet po švedski Laponski, kjer ponoči tudi poleti zmrzuje – spi pa se v šotorih –, in kjer lahko pet dni skupaj bodisi dežuje bodisi je neznosno veliko komarjev? Turistične ponudbe tako rekoč ni, telefonskega signala tudi ne in kulinarika je bolj ali manj omejena na konzerve. Na hrbtu je poleg tega treba nositi 15 kilogramov prtljage.

Fjällräven Classic

Najdaljši polet: Hurgada–Atene–Atene–Ljubljana

Ko se je pilot na letališču v Atenah sprehodil v zadnji del letala, je nekatere zaskrbela njegova starost, a že čez slabo uro je prevladalo mnenje, da je odlično usposobljen. Ko je stevardesa po vzletu drugič tekla čez letalo, me je malo zaskrbelo. Trenutek kasneje sta motorja potihnila. »S takim letalom ne moremo nadaljevati poti,« nas je obvestil kapitan po razlagi, da bomo zaradi nenavadnega vonja v kabini obrnili nazaj v Atene.

Naj mesto: Šest ur v Stockholmu

Precej hektičen je tudi promet, a enoslednih, s pomočjo človekove moči gnanih vozil je sproščujoče veliko. Pravzaprav kolesarji drvijo po ulicah v kolonah in pred semaforji se jih hitro nabere precej več kot dvajset. Po ulicah dobesedno drvijo, ne kot v mestih bolj mediteranskega tipa, kjer se vlečejo kot megla. Je pa res, da grbinaste in na splošno obupno projektirane ljubljanske kolesarske steze niti ne omogočajo normalnih hitrosti. V razvitih kolesarskih mestih pač jih.

Stockholm

Naj knjiga: Moj svet

Dobro, najboljša je bila Vsa ta nevidna svetloba Anthonyja Doerra, a se splača narediti reklamo tudi za Saganovo knjigo: »Moj svet ni najboljše literarno delo kar ste jih kdaj prijeli v roko, a je knjiga, ki jo mora prebrati vsak pravi športni navdušenec, tudi če ni kolesar. S Saganovo pomočjo bo bolje razumel ta šport. Najboljši deli so opisi dirk in ključnih momentov skozi njegove oči in tok misli: jedrnato, humorno, začinjeno, pošteno, z velikim spoštovanjem do tekmecev, predvsem Fabiana Cancellare, Toma Boonena in Grega van Avermaeta.«

Naj sranje: Pippa na politični zelenici

Fotografija je požela vsesplošno odobravanje javnosti na družabnih omrežjih. Po mojem se Pippa na volitvah sploh ne bi odrezala slabo, na političnem parketu pa ne bistveno slabše od drugih novih obrazov, ki o politiki nimajo pojma.

Sere

Naj olajšanje: Sprostitev na kolesu

Ni najhujše sranje, če zadnjih dvajset minut dežuje ravno toliko, da domov prideš z usranim biciklom. Začelo se je že dve uri prej. Živahno peristaltiko sem pripisoval vibracijam na res grozni cesti v res groznem razširjenem predmestju Ljubljane. Stanežiče in Gunclje. Ugotovitev, da se bo situacija umirila in da bo debelo črevo vzdržalo vsaj do Škofje Loke, če že ne do doma, sem moral reevalvirati že čez sto ali dvesto metrov.

Dogodek leta: Selitev

Selitev ni nekaj romantičnega. Najprej se absolutno predolgo zajebavaš z adaptacijo več kot štirideset let starega stanovanja. Mojstri drug za drugim poročajo o visečih stropovih in krivih stenah, tako da sčasoma vidiš samo še napake, ki so bile prej neopazne. Žreš se, ker so notranja vrata, skupaj z nujnimi zidarskimi deli, na katera nisi računal, stala slabih tisoč evrov. Na kos. Vsakič, ko pogledam nevidne podboje in tečaje teh vrat, me zvije v trebuhu. Sploh ne vem kako živijo ljudje z običajnimi vrati. Pravzaprav vem. V žepu imajo tri tisočake več. Ali pa imajo v dnevni sobi kavč.

Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori Boštjan Cafuta 1. 1. 2019 at 11:17

    Lep pregled tvojega leta…..če ne druga se ti je dogajalo ogromno……nad nekaterimi stvarmi je blo navdušenje nad nekaterimi pa le kritika…..jaz se že veselim novega leta in upam še na ogromno tvojih zanimivih, smešnih in nejevoljnih člankov in dogodivščin……je blo kar nekaj juter ko sem med 4.30 in 5.00 pred službo pil kavo in sem se ob prebiranju tvojih člankov dodobra nasmejal in imel s tem polepšan dan……srečno in uspešno leto 2019 želim tebi in tvojim bralcem…..lp, Boštjan

  • Odgovori Matej Zalar 2. 1. 2019 at 9:28

    @Boštjan: To me veseli! Za to in zato se še trudim 🙂

  • Komentiraj