Nazaj v AD 394

Komaj sem čakal Bitko pri Mrzli reki, spektakel, ki so ga pripravili vaščani iz Vrhpolja v Vipavski dolini in njihovi sosedje iz okoliških vasi. Lokostrelsko tekmovanje, konjsko dirko, gladiatorske boje in vrhunec, gledališki spektakel 394, naj bi pod Zemonom pripravili že 20. junija, a jim jo je zagodlo vreme. Soboto so torej zamenjali za predpraznični večer 24. junija in ko smo malo čez sedmo zvečer z zamudo prihiteli na kraj dogodka, je sonce na nekaterih mestih že prebilo oblake in snop žarkov usmerilo točno na polje pod Zemonom.

Organizacija prireditve, ki jo je pripravila kopica prostovoljcev, z njo pa je dihala vsa Vipavska dolina, je bila praktično brez napak. Kmetje so velikodušno odstopili svoje travnike in jih spremenili v velikansko parkirišče. Redarji so vedeli kaj počnejo, dasiravno sta mi dva mahala vsak v svojo smer. Naravna tribuna pod gradom Zemono pa je bila že ob našem prihodu pisano obarvana in preboj na drugo stran prireditvenega prostora kar težaven.

Mimogrede smo kupili posebej skovane Teodozijeve kovance, ki so bili edina uradna valuta za nakup vina, malinovca, vode in hrane.

Zamudili smo lokostrelsko tekmovanje, a ujeli zanimivo dirko kvadrig, pripravljeno po vzoru znamenitih antičnih dirk s Circusa Maximusa, kjer so se klecala kolena konjev, se lomila kolesa vozov in frčali po zraku zobje fijakerjev. Na vsakem vozu sta bila dva moža, če sem prav razumel, je prvi priganjal konja, drugi pa jih je usmerjal. V železnih časih, ko je bila zmaga vredna bistveno več od življenja, naj bi si vozniki konjske uzde navili kar okoli telesa, da bi laže vodili podivjane konje. Kontakti med vozovi so bili stalnica, težke poškodbe takisto.

Tudi tokrat je dirka postregla z zanimivimi prehitevanji, množica na vzpetini pa je z navijanjem res pripravila imenitno vzdušje.

Po dirki je bilo dovolj časa, da bi se lahko odličnega vina napili do onemoglosti, ampak tokrat smo bili pametni, če ne drugega, sem vozil domov.

Potem so se pred cesarjem s priležnicami …

… začele gladiatorske igre! Za samo prireditev bi bilo morda zanimivo, če bi iz Ljubljane pripeljali oba leva, s čimer bi igre še popestrili, hkrati bi se pa znebili določenih pacientov, sam bi predlagal idiota, ki me je med potjo dol, ko sem bil zadnji v koloni, buzeriral z blendanjem in vožnjo tik za ritjo. So pa gladiatorji pripravili vrhunske dvoboje, ki so bili s tribune bržkone videti še bolj spektakularno kot v parterju.

Marsikoga, ki mu cesarjev palec ni bil naklonjen, so odpeljali z nogami naprej.

Tudi tistega, ki mi je zadnjič pod pazduho stisnil dve flaši vina.

Včasih je šlo za las.

Preobratov je bilo kar nekaj. Potem, ko je fant v finalu že obležal, se je pobral in v veselje podivjane množice zmagal ter požel vso slavo, nasprotnika pa so odpeljali.

Potem mi je zmanjkalo baterij. Dol sem šel na vrat na nos, naravnost iz službe, živčen da je kaj. Če ga ne bi imel v avtu, bi najverjetneje pozabil še fotoaparat. Ampak ni bilo še konec. Pobočje nad travnikom se je šele zdaj res napolnilo do zadnjega kotička, zmanjkalo je prostora in žal smo spodaj ostali tudi mi. Prirediteljem za prihodnjič predlagam, da povišajo vzpetino ali kaj vem kaj …

Zgodovina me zanima že od nekdaj. Do 8. razreda1 sem jo oboževal. Konec osnovne šole nas je poučeval mlajši gospod, ki je že v tistih časih uvedel red, tako da ga nismo smeli klicati tovariš – kar je bila leta 1998 še ustaljena praksa –, ampak učitelj. Potem je prišla srednja šola z nezanimivo snovjo in dolgočasnimi profesorji. Koširja imam še zdaj za najbolj dolgočasno osebo na svetu – takoj za bankirjem Arharjem –, čeprav tudi on ni slab starejši gospod. Dejstvo pa je, da je nezanimanje za zgodovino predvsem posledica obupnega učnega programa, ki ne zanima nikogar. Tako do zdaj sploh nisem vedel za Bitko pri Mrzli reki, ker mi zanjo pač niso nikoli povedali, ali pa so jo omenili mimogrede, čeprav je potekala na slovenski grudi in je za vedno spremenila zgodovino krščanstva.

Spektakel 394 predstavi osebnostne okoliščine vodij obeh vojska, na eni strani Teodozija I., rimskega cesarja krščanske veroizpovedi, ki je tedaj že vladal iz Konstantinopla, na drugi strani cesarja Evgenija, ki ga je rimski senat imenoval, ker so se bali krščanskega vzhodnega vladarja. Vodja zahodne vojske je bil Arbogast, zahodnofrankovski pogan, ki je upor proti, če dovolite, da tako rečem, uradnemu cesarju rimskega imperija, pripravil skupaj z rimskim senatom. Arbogastova in Evgenijeva vojska, ki so jo sestavljali predvsem frankovski barbari, se je utaborila pri Vrhpolju in pričakala Teodozija, ki je z vizigoti prihrumel po ozkem prehodu med današnjima Vrhpoljem in Budanjami. Druge izbire niti ni imel, saj ga je Aborgastova vojska z drugih strani odrezala. Prebrisanec je v boj najprej poslal tiste, ki jih ni bilo škoda, to so bili vizigotski vojščaki, ki so hitro izgubili.

Ne za dolgo. Zgodila sta se dva čudeža.

Evgenijeva četa, ki naj bi Teodozijevo vojsko napadla od zadaj, je kolaborirala in prestopila na nasprotnikovo, vzhodnorimsko, krščansko stran. Zdaj je bilo Teodoziju jasno, da nima česa izgubiti in silovito je z vsemi četami jurišal proti uporni rimski vojski, ki se mu je kar dobro uprla in odbila napad. Menda je bilo več deset tisoč mrtvih. Ja, življenje je bilo res bolj malo vredno. In ko je že kazalo, da se bodo pobili med seboj do zadnjega moža, se je pripetil drugi čudež, ki je kasneje utrdil prepričanje, da je Teodoziju pomagal sam Bog. S pobočij je zapihala burja in po legendi obrnila Evgenijeve lokostrelske puščice nazaj nad lastno vojsko. In burja je zares zapihala tudi med predstavo!

Teodozij je torej zmagal in utrdil oblast vzhodnorimskega imperija, ker so celo poganski Rimljani ugotovili, da že mora biti nekaj na tem enem Bogu v treh osebah, na tej religiji, ki jo je Teodozij za edino legitimno v Rimskem imperiju razglasil že 14 let prej. Poražencema, Evgeniju in Aborgastu, se ni godilo dobro, prvemu so odrobili glavo, drugi je pobegnil v gozd in storil samomor.

Izvrstno pripravljeno, od začetka do konca.

  1. takrat je bilo še osem razredov – vem, da najmlajši o tem nimate pojma []
Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori ukapuka 25. 6. 2009 at 20:26

    Meni je bilo tudi super in zelo podpiram takšne prireditve v naši dolinici!
    Najbrž nisi prespal pri vinski kraljici, kot si to omenil, lahko pa te seznanim s tem, da si jo ujel na sliko in sicer je to ena izmed fletnih priležnic (tista, ki se ji vidi obraz). 🙂

  • Odgovori lirim 25. 6. 2009 at 21:13

    vi katoliki ste vsi glupi i nmona in kurci neznate neshta a samo da jebete

  • Odgovori fetalij 25. 6. 2009 at 21:27

    😆 a je to prvi šiptar na tvojem blogu chef? 😀 postao si muljtinacionalan :mrgreen:

    drugač pa hud prispevk, sploh nism vedu za to borbo. a misliš da bodo kdaj na dan privlekli kakšno jamo z okostji teh desettisočih ki so podlegli? verjetno ne, ker ni političnega interesa… ah, ne se zment zame, sam zafrustriran sm s politiko zadnje čase 🙂

  • Odgovori kruhinmleko 25. 6. 2009 at 21:42

    hahahaha, kaj ma to veze s katoliki?

  • Odgovori lokalc 25. 6. 2009 at 22:55

    Super povzeto!

    Sicer pa gre za Bitko pri mrzli reki in ne na mrzlem polju kot si pomotoma omenil..

  • Odgovori snakekan 25. 6. 2009 at 22:59

    Na začetku nisem ravno dojel, katera bitka naj bi bila to. Nas so v šoli namreč učili preprosto kot bitka pri vipavskem polju. In če se prav spomnim, naj bi še sonce prispevalo k zmagi Teodozija.
    Je pa zanimivo izvedeti bolj podrobne informacije o sami bitki, ker, kakor si omenil, profesorji v šoli dostikrati niso ne zainteresirani, niti ne vedo podrobnosti.

  • Odgovori assian 26. 6. 2009 at 1:14

    super je blo in prow usi smo lahko uživali. Najbolši so bli pa gladiatorji, sploh tisti smešni del. Vse pohvale organizatorjem.

  • Odgovori kosoblejka 26. 6. 2009 at 3:11

    @snakekan: ne ni bilo sonce, ampak močna burja. nam so stvari morda bolj natančno predstavili tudi pri zgodovini, ker se je vse skupaj dogajalo tako rekoč za vogalom šole 😀

    in chef… lokostrelci niso bili tako zelo zanimivi, da bi se moral sekirat zarad tega 😉

  • Odgovori chef 26. 6. 2009 at 8:48

    @ukapuka: Ja, ja! Žal sem moral domov.

    @fetalij: Glede na to, da je šlo tudi v tem primeru za kolaboracijo…

    @lokalc: Popravljeno! Hvala.

  • Odgovori Mitja 26. 6. 2009 at 13:34

    Nad tem, da si bil spodaj, se nimaš kaj pritoževati. Jaz sem bil po višini nekje na sredini pobočja in nisem nič videl – kot prvo zato, ker je bilo predaleč (polomil sem ga, ker nisem imel daljnogleda), kot drugo pa zato, ker je nenehno nekdo skakal pred mano (drhal!). Posledično z dogodkom nisem bil najbolj zadovoljen. No, pa še tista drama, ki naj bi bila vrhunec večera, se mi je zdela bolj klavrna. Da so bili igralci amaterski, je bilo pričakovano in OK, da je bil amaterski tudi dramopisec, pa nekoliko manj. Saj ne rečem, organizatorjem vsa čast za trud – očitno so ga vložili ogromno, pa še zastonj je bilo, a prostora za izboljšave je še veliko. Če bo dogodek postal vsakoleten, čez par let spet pridem, da vidim, če so se kaj popravili.

  • Odgovori chef 26. 6. 2009 at 22:07

    Jasno da je ogromno prostora za izboljšave!

  • Odgovori Enolla* 29. 6. 2009 at 13:28

    Mitja – pa ne moreš za “drhal” krivit organizatorja. Konec koncev je povsod bilo objavljeno, da naj se prinese kaj za sedet. In če je folk “glup” – ki pride in stoji v prvih vrstah bi edino ene par gladiatroskih redarjev med množico poslali – takih konkretnih dedcev, da bi se folk sesedel že ob pogledu nanje 😉

    Jaz sem namreč tudi ostala brez pregleda nad gladiatorskimi bitkami + igro ampak sem se vseeno imela super. In bom obiskala tudi ponovitev – zaradi tega ker sem rahlo “usekana” na zgodovino in zaradi tega ker je bil prijeten dogodek. In stoje aplaudiram Vhrpoljcem in vsem sodeluječim ter tudi nam – obiskovalcem.

  • Odgovori seamus 29. 6. 2009 at 23:29

    In sedaj so še osebnost tedna na Valu202 – res jim je dobr ratal.

    Se vid, da nam manjka dobrih prireditev, ne pa nekih kvazi srednjeveških dnevov z morje plastike, tremi konstantami od nastopajočih branjevk in nekaj šem brez smisla za karkoli! Par tednov nazaj recimo srednjeveški dnevi v Kamniku – bruh na celi črti in temu primerno 50 gledalcev … In potem v lokalnemu časopisu napišejo odlična prireditev. Majas pa odlična prireditev. Vse kar sem pametnega videl je bil en vitez, ki je imel vsaj približno spodobno opremo. In to v mestu, ki se hvali z 800 letno tradicijo. In za dodatek k odlični prireditvi župan parira po sredini ceste s čikom v roki in čaka, da ga kdo povabi na kozarec.

  • Odgovori chef 29. 6. 2009 at 23:49

    Kolikor sem jaz slišal o vašem županu, je milo rečeno bedak prvega razreda. S temi tradicionalnimi prireditvami je pa tako, da so se izrodile v nekaj, kar se dela brez duše in, še huje, z omejenimi sredstvi (seveda je čisto verjetno, da so sredstva omejena ker nekdo zaradi njih prijateljem piše kartice z Mauritiusa).

    Kar se tiče naše novinarske branže je pa tako, da često zagrešimo napako in do prirediteljev tovrstnih pasjih procesij enostavno nismo kritični. Ne zato, ker bi za deci vina pisali lepo, ampak zato, ker mislimo, da jih s tem vsaj motiviramo, da ne bodo izgubili elana. Mislim, težko je kritizirat prireditev, ki jo je pripravilo kup prostovoljcev.

  • Komentiraj