Nekaj o dopustniškem branju

Najprej mi je šlo na živce, da greva na pot samo za en teden, zdaj sem pa s tem kar zadovoljen. Domov sem prišel rahlo prehlajen in priznati moram, da od 1. januarja zvečer sploh še nisem stopil na plano. Spim po osem do devet ur na noč, berem, poslušam muziko, skratka, počivam na veliko. Pavzaprav skoraj težko čakam, da se jutri vrnem v službo. Silno dolgočasen sem, pravzaprav. Zjutraj sem si privoščil skodelico čaja ob pecivu in dobri knjigi.

Moral bi biti penzionist. Na Silvestrovo sva bila verjetno najbolj dolgočasen par v Toskani. Ko se je stemnilo, sva se zaprla v Californio, nekaj pojedla in čitala do devetih ali desetih zvečer, ko sva zaspala. Tako mi je uspelo prebrati odlično knjigo rusko-ameriškega Žida Garyja Shteyngarta z naslovom Absurdistan. Absurdni roman razgalja težave sina ruskega oligarha in židovskega fanatika na eni in težave post-socialističnega ljudstva v zabačeni republiki bivše Sovjetske zveze na drugi strani. Miša Vainberg se sooča s travmami zaradi uboja njegovega tajkunskega očeta, zaradi katerega ne dobi vizuma za vrnitev k ljubici v New Yorku. Njegov glavni problem je, da v dolgočasnem Sankt Peterburgu nima kaj početi, čeprav je v New Yorku doštudiral iz multikulturulogije. Splet okoliščin nanese, da Vainberg odpotuje v Absurdistan, zarukano in nikomur znano republiko ob Kaspijskem morju, kjer se za oblast na poseben način pehata dve ljudstvi, ki sta si bolj podobni, kot priznavata. Ker Absurdistan nima absolutno nobene perspektive, si oblast želi ameriškega kapitala za vsako ceno. Da so le hamburgerji iz McDonald’sa!

Genialno, 320 strani sem prebral v šusu.

Pazite se psa (Prenez soin du chien) francoskega avtorja J. M. Erra sem kupil na Knjižnem sejmu. Tisto nedeljo sem bil v slabem vremenu siten kot pes, nič mi ni bilo prav všeč, nobena knjiga, ampak, da nekaj pa vendar moram kupiti, sem si mislil. In sem zagledal to, na prvi pogled otroško knjigo z rahlo gejevskimi platnicami.

Dobra je. Za razliko od Absurdistana, ki zahteva nekaj več koncentracije in razumevanja političnega dogajanja v nekdanjem vzhodnem bloku, je ta knjiga bolj lahkotna, a vseeno polna inteligentnega humorja.

Sicer pa odkar sem se končno vpisal v knjižnico Prežihovega Voranca, ki je od doma oddaljena pet do deset minut hoje, knjige večinoma kupujem. Ta je bila že šesta v zadnjih nekaj mesecih, medtem ko sem si sposodil le tri. Čarovnikovega vajenca Evalda Flisarja mi je podarila Biba, ampak knjiga je tako dolgočasna, da enostavno ne vdržim (pa tudi ona ni!). Kupljena knjiga me nekako bolj pritegne, raje jo imam kot zguljene, orumenele knjižice s počečkanimi listi. In končno so založbe pogruntale, da je mogoče knjigo natisniti tudi za normalno ceno, čeprav so naklade nizke. Dejstvo je, da ne potrebujem trdih platnic, niti vrhuskega papirja, ker knjigo preberem samo enkrat, drugič pa šele čez pet ali deset let. Zadnje štiri knjige, ki sem jih kupil, so broširane, vse so založile Sanje. Ko tako knjigo enkrat prebereš, je na pogled res malo oguljena, ampak če jo ogulijm jaz, me ne moti. Da bi jih ovijal, kot smo počeli v osnovnošolskih časih z učbeniki, mi pa na misel ne pride.

Kakorkoli, za zaključek dopusta sem še temeljito pospravil stanovanje. S tem mislim, da sem pobrisal tudi prah z najvišjih omar in z robov vrat, naoljil sem pult in dokončno reanimiral hladilnik. Fotografije iz Toskane so že obdelane in urejene, tako da se lahko počasi lotim tudi potopisa.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori filmoljub 4. 1. 2009 at 18:50

    Tisto na prvi sliki je pa stol Poäng iz IKEE, kajne? Kako se obnese? Že dolgo ga imam nagledanega, kot udoben naslanjač za gledanje TVja.

    A ja, med knjigami pa ti priporočam kaj od pisatelja Michela Houellebecqa, recimo Osnovni delci ali Platforma. Nekaj mi pravi, da ti bosta zelo všeč.

  • Odgovori buba švabe 4. 1. 2009 at 18:52

    Knjige, kaj je že to? Jaz eno berem že kake pol leta, pa še do polovice nisem prišel… 😛

  • Odgovori filmoljub 4. 1. 2009 at 18:55

    p.s. Tudi Haruki Murakami bi ti znal biti zanimiv, če ga še ne poznaš, npr. Ljubi moj sputnik, Južno od meje, zahodno od sonca ali pa Kafka na obali.

    Bodi dovolj zaenkrat. 😀

  • Odgovori Sara 4. 1. 2009 at 22:37

    Uuu ce si se vrgel na zalozbo Sanje preberi se Zeleni papagaji. Suuuuper je 😀

  • Odgovori chef 5. 1. 2009 at 0:52

    @filmoljub: Tako je. Šele s slike pa vidim, da je pravzaprav grd. Je pa udoben. V Ikei sem se nanj sesedel kar tako, iz dolgčasa in v desetih sekundah sem se totalno spočil. Idealen je, pa sem ga kupil, čeprav dela samo zgago. Dober je tudi za odlaganje nogavic, starih gat in nikoli prebranih cajtengov.

    @buba švabe: To ni nekaj, na kar bi bil lahko ponosen, je pa res, da se v teh težkih časih zgodi, da človek enostavno pozabi brat. Samodisciplina je tu ključnega pomena.

    Hvala za predloge!

  • Odgovori Thor 5. 1. 2009 at 9:49

    Upam, da ne hodite po te stole prav v Ikeo.. :)Svojo dnevno smo obnavljali nekje dalnega 1998, pa smo kupili zadevo v Lesnini in to kot daleč najcenejšo varianto za opremit dnevni prostor..

    Je pa meni osebno zoprn za pred TV, kjer te tudi med poročili zvečer v tiste pol urice mimogrede zmanjka in zamudiš še tisto malo programa, ki ga spremljaš. Je pa udoben, to je res.. 🙂

    Chef, mimogrede, kakšen se ti je zdel Knjižni sejem?

  • Odgovori kolinago 5. 1. 2009 at 11:06

    Ko so že drugi dali predloge, si ne morem kaj da nebi še sam. Letos sem bral tri knjige od finskega avtorja Artoja Pasiline. Črn finski humor (nekateri mu pravijo obešenjaški, jaz bi rekel pijanski). Naslovi so pa takole iz glave Gozd obešenih lisic, Na lovu za dedkom, tretje pa ne vem, gre se pa celo knjigo od nekega zajčka. Nisem verjel da se bom kdaj ob branju knjige naglas smejal. Še sedaj mi gre na smeh ko se spomnim zajčka.

  • Odgovori primoz 5. 1. 2009 at 11:20

    zajčje leto.
    Paasilina rula.

    In njegov Očarljivi skupinski samomor je tudi vreden branja

  • Odgovori chef 5. 1. 2009 at 14:16

    @Thor: Bil sem tam, pa sem mimogrede še stol vzel. Glede knjižnega sejma. Sem hotel že takrat nekaj napisat, ampak sem bil slabe volje (ne zaradi sejma), zato bi bilo vse skupaj brezveze.
    Sejem mi je bil všeč, čeprav sem mogoče pričakoval več. In ni mi jasno, zakaj je ena založba razsuta na več štantov. Razumem organizatorje, ki je s tem napihnil ponudbo, kot tudi razstavljalca, ki je pač raje prisoten na več mestih. Pa tudi oni so imeli težave: “Ti, a majo gor ono in tisto?” “Ej, ne vem, poklič ga, da nam prinese.” Ena sama jeba.
    S stališča obiskovalca je pa to živ obup. Ne rečem, da bi bilo razdeljeno, recimo na leposlovje in strokovne knjige. Vse je bilo pomešano, ponekod ponovljeno, ponekod ne. Mene take stvari jezijo.

    @kolinago: Jaz se ob branju marsikdaj na glas režim. Recimo tudi na avtobusu.

  • Odgovori Thor 5. 1. 2009 at 14:32

    Ponavadi razstavljalci želijo več štantov, ena izmed založb, npr. bi najraje zakupila pol pritličja, pol prvega preddverja in pol drugega preddverja.. Jih je pa ponavadi preveč (razstavljalcev), hvala bogu, da bi jim pri takih zadevah lahko ugodili.. Doprinese pa vse skupaj bolj ali manj samo k zmedi, tu se strinjava..
    Plakati, jumboti in to, ti je bilo všeč? 🙂

    Sicer pa sam prebiram razne pocket booke na dopustu, več ali manj v angleškem jeziku (kupim jih ponavadi kar pri nas pred odhodom), ker se mi zdi, da so prevodi vedno slabši (še najbolj pri filmih, ampak dobro, to tu ni važno).. Zdaj ste me nekako navlekli na Paasilino, moram pogledat za kaj gre. Na glas se nisem smejal ob knjigi od Štoparskega vodnika naprej.. 😉

  • Odgovori filmoljub 5. 1. 2009 at 15:13

    Pri knjižnem sejmu gre za to, da en štant zakupi založba, drugega trgovina (ki sicer spada pod taisto založbo, a je v resnici podjetje zase), tretjega spet Konzorcij, ki nastopa z enakim logotipom, a je takisto samostojen, in tako naprej. Da ne govorim o oderuških cenah zakupa štanta (Rotovnik, mafija), zaradi katerih je čudno, da knjižni sejem sploh še obstaja, in so vzrok temu, da gre v resnici za prodajno usmerjeno veselico.

  • Odgovori Thor 5. 1. 2009 at 16:38

    No, vprašanje kaj je drago… Cene, za katere jaz vem (pač nisem na CD zaposlen), se mi ne zdijo nikakor hude.. Ok, mogoče enemu Janezu Novaku s.p., samo zanj tako in tako ne veljajo enake kot recimo za kakšno Mladinsko knjigo.

    Da se štanti uporabijo v prodajne namene, pa … Jah, sejem ane? Meni se to nikakor ne zdi čudno, vsem kupcem pa je v veselje dobiti dobre knjige po nizkih cenah..

    V glavnem, malce sva zavila, oprosti Chef..

  • Odgovori smoger 5. 1. 2009 at 20:47

    Priporočam Ubik, pisatelja Philip K. Dicka.

    LP

  • Odgovori Hm 5. 1. 2009 at 21:25

    Ta stol iz ikee je kul. Iz vseh vidikov, zelo udoben, prevleka se pere in predvsem zelo super rešitev za mini stanovanjca, v katere se kavč ne da stlačiti, bi pa radi imeli “dnevno sobo” ločeno od “spalnice” 🙂
    Pa Paasilina je tudi kul:)

  • Odgovori MetkaB 5. 1. 2009 at 21:29

    Če pa ti “glih “ostaja kaj cekinov ,si omisli ta novo Biblijo!Baje naredi ful dober vtis na goste!!!

  • Odgovori chef 5. 1. 2009 at 23:51

    @Thor: CD bi enostavno rekel: en razstavljalec, en štant! Plakati in jumboti? Misliš reklamo za sejem? Mene je navdušila takoj, ko sem jo videl.

    @filmoljub: Tale je pa bos. Da bi bil Rotovnik mafija zato, ker določa cene štantom po principu trga? Ne morem si predstavljat, da bi založbe na kakršenkoli način prisilil, da morajo biti prisotne kljub previsokim cenam! Če je pa Mladinska knjiga sposobna plačat več od nekoga, ki je praktično samozaložnik in založnik za prijatelje, je pa to pač problem malih razstavljalcev.

    @Hm: Točno to. Ampak še vedno trdim, da je grd.

    @MetkaB: Imam občutek, da je v teh časih v urbanem okolju bolj moderen Koran.

  • Odgovori Thor 6. 1. 2009 at 9:27

    Reklama me je zanimala ja.. 🙂

    Kar se tiče štantov, mislim, da je kvadrat nekje 35€, kar se meni ne zdi popolnoma nič posebnega (majhni razstavljalci imajo verjetno manj).. Lahko da se motim, gre bolj ali manj za nepreverjeno informacijo. Roko na srce, pa to ni neka huda cena, če drži..

  • Odgovori trinity 6. 1. 2009 at 13:11

    P.Voranc sucks….dost boljša ponudba je v Otonu Ž. ali Knjižnica Bežigrad, nema da nema.

    …še dva predloga, ki ne sodita v strogo leposlovje, ma sta cool, oboje Alain de Botton- “Utehe filozofije”, še bolj pa “Kako vam Proust spremeni življenje”, boli od smeha.

  • Odgovori chef 6. 1. 2009 at 13:31

    @Thor: A si imel slučajno kaj zraven? Ker to je bila po mojem ena od najbolj inovativnih, zabavnih in resničnih akcij ever!

    @trinity: Ne govori. Občutek imam, da imam v domači kjižnici več knjig kot Lovro Kuhar!

  • Odgovori Thor 6. 1. 2009 at 14:49

    Je bilo kul ane? 🙂

  • Odgovori trinity 7. 1. 2009 at 23:58

    …ja, dost bedno vse skupi. Bogi Lovro…he..he..he

  • Komentiraj