Nesposobna država, nesposobni kreditojemalci

Razumem, da je potrošnik kratke pameti, a le nekaj let po tem, ko smo se precej za razvitim svetom izkopali iz gospodarske krize, me vseeno preseneča kratkotrajnost njegovega spomina. Kot da nikoli ni bilo hudih časov. Vsi po vrsti bi radi imeli višje dohodke od povprečne plače, lastništvo stanovanja pa kot da je ustavna pravica. Ah, boste rekli, 78. člen govori o tem: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.« Dvomim, da se to nanaša na pravico do lastniškega stanovanja – ampak, ne glede na to, težava je v državi.

Ne v Banki Slovenije, ki komercialnim bankam striže neoliberalne peruti.

Stanovanjski problem rešuje trg

S polno ritjo je lahko srat, tega se zavem vsakič, ko sedem na školjko svojega lastniškega stanovanja, ki si ga nisem kupil. V tej državi je žal tako, da si lahko stanovanje privoščiš samo v dveh primerih. Če imaš srečo. Ali če si kreditno sposoben. Največkrat pa oboje skupaj.

Zoprno je, da zaposleni v Republiki Sloveniji zaslužijo tako malo, da si težko privoščijo najemnino, niti niso kreditno sposobni. Če nimajo sreče, da bi dobili kako stanovanje, ki je staršem prej predstavljalo vir dohodka na črno, ali če v mansardi ni dovolj prostora, so … fucked. Proper fucked.

Potem pridejo na banko, ki ima vodstvo, ki mora vsako leto izkazovati rast prodaje kreditov … na trgu v državi, ki ne ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Zoprn položaj, a zato je tu neoliberalizem. Kreditne pogoje se prilagodi zadnjemu revežu in potem ostane upanje, da se balon ne bo razpočil, kot se je doslej menda še vsakokrat. Banki v najslabšem primeru ostanejo prazna stanovanja, ki jih ni več mogoče prodati, ampak ima vsaj prazna stanovanja. Kreditojemalec nima niti tega.

Dopust na kredit

Brezdomec se potem verjetno priduša, da je ob stanovanje zaradi neoliberalizma, pozablja pa, da ga je tudi kupil zato, ker je izkoristil ta koncept trgovanja in si kupil nekaj, kar si je lahko privoščil komaj, komaj, ker sta imela slučajno oba s partnerko službo in ker je zvečer delal na črno, da si je ob kreditu lahko privoščil še hrano in obleko. Da izgubi službo, pa je morda dovolj že to, da Volkswagen zmanjša proizvodnjo za 10 odstotkov.

K sreči v državi, ki ne ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, obstaja ustanova, ki zaostri pogoje kreditiranja, zato da potrošniki – ki so kratke pameti in kratkega spomina – ne bi storili kolektivnega samomora. Ampak ljudstvo nori. Gospodarstveniki norijo. Človekoljubne organizacije norijo. Tudi premier nori in krivdo za to, da Republika Slovenija ne ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, naprti kar centralni banki.

Banka Slovenije naj bi torej 300 tisoč Slovencem z eno samo potezo razblinila sanje , da lahko kupijo več, kot si lahko privoščijo. Berem, da ljudje najemajo kredite za odplačevanje pralnih strojev, kar se mi zdi po svoje razumljivo. Berem pa tudi, da si ljudje s potrošniškimi krediti financirajo počitnice. To je pa seveda noro. Če nimaš za počitnice, ostani doma in varčuj za naslednje leto. Če si lahko špogaš kredit, si lahko tudi počitnice. Samo da ne takoj.

Po kredit v Avstrijo? Pa kaj še!

Val populizma so seveda zajahali tudi mediji. Napol državni medij je tako Banko Slovenije nabadal, ker njeni zaposleni dobivajo ugodne kredite. Drugič so razkrili,da ima Banka Slovenije v lasti nepremičnine v »svetovni metropoli«. New York? London? Dubaj? Šanghaj? Ne! Dve nepremičnini sta na Dunaju in ena v Gradcu. Zaposleni jih, če so proste, izkoristijo za dopustovanje. Tako kot počitniške kapacitete Slovenskih železnic in še vseh mogočih drugih podjetij.

Včeraj pa smo tako brali, da »Slovenci po posojila že hitijo k tujim bankam«. Kdor je prebral kaj več kot naslov, je izvedel, da so se v eni tuji banki »v zadnjih letih načrtno usmerili na nemško govoreče stranke« (le zakaj?). In izvedel je tudi, da v neki drugi banki od 300 tisoč Slovencev, ki so po novem v Sloveniji kreditno nesposobni, »verjetno 290 tisoč ne bi doseglo primerne bonitete« za posojilo v tej tuji banki.

Domnevam, da bi primerno bonitetno oceno dosegli, če bi na enaki poziciji, a za boljše plačilo, delali v … Avstriji.

Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori J 19. 11. 2019 at 22:20

    Kakorkoli obrneš je treba razlikovat med potrošniškimi in stanovanjskimi krediti. Da vzameš kredit za telefon, dopuste ipd. je neumno. Da lahko po novem vzamem vsaj pol manj kredita za gradnjo hiše, je pa problem.

    Če bi začenjal z nule (pa imam srečo da ne) bi trajalo 15-20 let da bi prišel do točke, ko bi razliko lahko pokril s kreditom. Če sem lahko v 4 letih brez težav ali kakršnihkoli hudih odrekanj našparal za tretjino vsote, ki bi jo po novih pravilih vračal 20 let, si pač mislim, da me imajo v BS za norca. Še posebej zato, ker so pravila spremenili po tem, ko sem z izvajalcem že podpisal pogodbo. In kaj naj zdaj? Rečem ustavite pridobivanje gradbenega dovoljenja na katerega čakam že čist preveč časa, rečem naj ustavijo vse aktivnosti in mi dajo še enih deset let (jebiga, vmes so prišli se otroc pa dam mal rezerve) da našparam razliko in grem čez cel postopek še enkrat? OK, starši nas res ne mečejo ven, ampak najbolj zdravo pa ni da bi v nedogled bili pod isto streho.

    Jebiga, mejo so postavili čist nerealno nizko oz. so jo postavili za tiste, ki ne vidijo logične razlike med predmetom za 30€ (kar si kao ne morejo privoščit) in takim za 24×15€ (to pa ne bo problem).

  • Odgovori A 19. 11. 2019 at 23:14

    J, ti si v skoraj povsem identičnem položaju kot jaz. Čakanje na papirje me ubija, zdaj me je pa še strah koliko mi bojo še sploh dali kredita, ko bom končno dobil gradbeno.
    Zdaj bolj razumem tiste, ki postavijo na črno, a jebiga, sem pač ziheraš.

  • Odgovori NZ 20. 11. 2019 at 12:00

    Če pristavim še svoj lonček. Mene pri solo kastraciji masovne potrošnje motijo tri stvari. Prva je, da se navidezno “kaznuje” starševstvo. BS se je postavila v položaj ko mladoletne otroke amortizira in postavlja nek družinski cenzus, kot, da bi bila CSD, pa ni, niti nima pravice, da bi to bila.
    Drugo se ukrepi sprejemajo (to je bilo javno deklarirano) kot ukrep za varovanje bank, ki pa tega varovanja niti nočejo, še manj pa zahtevajo. Takšna postavka, bi bila vzdržna, če bi banke bile v državni lasti in bi tako bile kandidatke za morebitno javno dokapitalizacijo, pa niso, saj smo večino prodali. Naj torej ob naslednjem bankrotu rešujemo privatne ustanove? Po besedah Lee Sirk; hvala ne, ne. Zame osebno je že takšna trditev žaljiva, saj jo težko razumem drugače kot bolj neoliberalno, kot so neoliberalne banke same.
    Tretja stvar, ki mi rahlo dvigne pritisk pa je trditev, da so takšni ukrepi potrebni za varovanje bank iz naslova, da se le te ob prekomernem kreditiranju fizičnih oseb ne bi sesule. Upam, da obstaja podatek kateri krediti so navrtali luknje v bankah. Kredit ubogega Franceljna, ki je komaj stisnil za dvosobno stanovanje na Jesenicah, ali krediti velegradbincev in ostalih P**dunov, ki so jemali 100+milijonske kredite in jih jasno nikoli vrnili.
    Po drugi strani je jasno, da se zadolžujemo za stvari za katere se nikoli ne bi smeli, na tem področju bi pa bila potrebna vzgoja, če že ne drugega. Seveda je za razmere kriva tudi država, vseeno pa me ukrepi na načelni ravni motijo predvsem zaradi zgoraj naštetih stvari.
    P.s. povod za ukrep BS so nori krediti Addiko bank, ki je praktično vsakmur dal potrošniški kredit celo do 40k€, brez vsakršnega resnega varovanja. Čigava je že ta banka? Glej ga zlomka, ravno od vrhunsko sposobnih ter oh in sploh Holcarjev. Btw, predhodnik Addika, Povodni konj je prispeval največ v portfelj slabe banke, pri nas je skoraj lastoročno zakuhal bančno krizo. Se opravičujem za dolgovezenje.

  • Odgovori zmago1 20. 11. 2019 at 12:44

    Država sicer ima, pravtako skor vsaka občina “javni stanovanjski sklad” ki pa je bolj sam sebi namen in bankomat direktorja,…. če se kdo spomni okoli preloma tisočletja je stanovanjski sklad dejansko prodal nekaj stanovanj pod tržno ceno a je potem vse umrlo ,…saj noben nima interesa prodajat stanovanj pod ceno,… poglej recimo stanovanja BRDO ,…da se kvalificiraš za nakup rabiš 1001 pogoj, potem pa je cena 0,5%nižja od tžne,….
    Malokdo ve da sta bivša direktorja stan. sklada RS ena izmed najbogatejših Slovencev npr Oven,…. tudi tale Koprski primer je simptomatičen ko direktor pije v službi, napiha v avtu, skače po službenih mizah in se še hvali s tem,…država naj zniža komunalne stroške in pohitri birokracijo, cene bo pa znižal samo trg…nobena regulativa,….

  • Odgovori Jazsembog 21. 11. 2019 at 0:32

    Ja no. Slovenija ima v bistvo še srečo. Kvečjemu šele (počasi) prihaja v druščino držav globalnega sveta, kjer ljudje delajo za strošek stanovanja (ali pa celo sobe).
    Seveda se Slovenci radi počutiti žrtve. Tudi pri tej tematiki. Večina nas je odraščala v času, ko je bil stanovanjski standard alpha in omega slovenstva, politika je na račun tega žrtvovala produktivnost. Ljudje tudi, svoje kariere in zaslužek v prihodnosti. Zdaj prihaja streznitev. Ko gospodarstvo ne more zadovoljiti željam razvajenih Slovencev po idili doma in velikih hiš.

    V prejšnji temi (predenj smo zašli) sem omenil da je država tu, da nam nudi javno šolstvo, zdravstvo in
    Infrastrukturo. Brez trdne stanovanjske politike, bo pač večina ljudi delala za mezde lastnikov (najemnine bomo še naprej povečevali – zakaj? Ker to lahko )

    Nehajte se igrati žrtve, zato ker slovenci lahko še vedno pridete do lastnega stanovanja. V dveh letih, mogoče celo v enem letu. Greš na Dansko, se zaposliš v fabriki, živiš in delaš z Arabci. Napraskaš za polog. In za slovensko centralno banko imaš visoko plačo, ker stroške na Danskem ne upoštevajo. Dobiš kredit. Ne vem kdo tu piše o 15 letih….

    Kako naj pridejo do lastnega stanovanja ljudje v Shenzhenu ali Londonu ?

    Namesto v jok, se spomnite Martina Krpana

    • Odgovori j 21. 11. 2019 at 7:43

      Bog…V Londonu ali Shenzenu ljudje ne kupujejo nepremičnin, ker je najemnina nižja od morebitnega obroka kredita. Normalno da boš šel v najem za 1000€, če bi bil obrok kredita 2000€.
      Pri nas pa zdaj moraš v najem zato, ker nam praktično ne pustijo vzet kredita. Oziroma za dva s povprečno plačo je max obrok kredita morda približno enakovreden najemnini za dvosobno stanovanje v Rovtah. Če povem še drugače, v MB sem ~15 let nazaj kot študent za 25m2 garsonjero (sam!) plačeval večjo najemnino, kot mi zdaj BS dovoljuje kredita. Pa nimam (le) povprečne plače.

  • Odgovori Denis Ličina 21. 11. 2019 at 0:36

    Ključni del zapisa se začne z napačno predpostavko:

    “…a le nekaj let po tem, ko smo se precej za razvitim svetom izkopali iz gospodarske krize…”

    Iz gospodarske krize se je izkopal samo razviti svet. Mi smo raje potrojili dolg (leta 2008 je znašal 21,8% letnega BDPja, leta 2018 70,4%, vir: Eurostat) in v zameno ostali na približno isti stopnji podpovprečne kupne moči v EU. Plačali smo trojno cene karte za isti sedež. Prevod: večinsko prebivalstvo te države s(m)o lene gnide, ki s(m)o namesto stiskanja z zobmi in reformacijo samih sebe, raje na oltar udobja položili desetletje rasti in potomcem okrog vratu obesili kamen dolga.

    V tej luči je tudi omenjena masovna histerija razumljiva, saj je šalabajzersko štukanje življenjskega standarda skozi zunanje vire financiranja povprečnemu volilcu bližje kot postavljanje vprašanj in zahtevanje odgovorov zakaj je prihodkovni siromak.

    • Odgovori Jazsembog 21. 11. 2019 at 0:55

      EU produktivnost se je dvignila v zadnjih 10 letih. In s tem tudi slovenska.

      Ekonomska nepismenost Slovencev je že zabavna.

      Kot da berem Cankarja.

      • Odgovori Denis Ličina 21. 11. 2019 at 1:26

        Govoril sem o BDP, ki ne meri produktivnosti, ampak sešteto vrednost vseh ustvarjenih dobrin in storitev na določenem ozemlju v določenem časovnem pasu.

        Nihče ne oporeka globalni rasti, je pa cena in razlogi zanjo v slovenskem primeru hudo visoka in neracionalna. Večji obseg zadolževanja za skoraj isti končni učinek blagostanja posameznika. Kaj ti bo jalova rast, če še vedno konkretno zaostajaš in si povrhu zapiraš možnosti zadolževanja ob naslednji krizi? Fail-fail situacija.

        Sem šel na Eurostat preverit podatke o kupni moči. Index 28-ih EU članic je 100. Slovenija je bila leta 2008 pri 90. Leta 2018 pa pri 87 ob primerjavi z indeksom. Pravilna ugotovitev je torej: deset let izgubljenih priložnosti in potrojitev dolga v zameno za SLABŠO kupno moč.

        Še par primerjav na isti časovnici:
        Slovaška 71 vs 78 (+7)
        Češka 84 vs 90 (+6)
        Estonija 68 vs 81 (+13)
        Latvija 59 vs 70 (+11)
        Litva 63 vs 81 (+18)
        Madžarska 63 vs 70 (+7)
        Poljska 55 vs 71 (+16)

  • Odgovori Jazsembog 21. 11. 2019 at 11:51

    Govoriš o indeksu, ki primerja slovensko kupno moč z ostalimi državami. Leta 2007 in danes.

    Realno, ima danes slovenski potrošnik večjo kupno moč kot leta 2007

    Kar ti želiš povedati, da je kupna moč drugje za malenkost rastla hitreje kot slovenska. So what

    • Odgovori Denis Ličina 21. 11. 2019 at 13:42

      Res govorim o tem.

      Mislim, da želiš povedati, da ima višje prihodke. Ampak kupno moč pa ima manjšo, ker rast dohodkov ni zmogla loviti (ali prehiteti) rasti cen in storitev. Ne le da je drugje malenkostno rasla (pri navedenih državah je rast dvakrat večja od našega padca), pri nas se je celo zmanjšala. Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/tec00114

      Saj če se pozabavaš s prihodki boš tudi sam ugotovil približno isto. Povprečna bruto plača 2008: 1360,2€. Povprečna bruto plača 2019: 1681,55€. V 11 letih je prišlo do povečanja za 23,44%. To je 2,12% na leto. Če odbiješ inflacijo v rangu med 1,5% in 2% je tudi pri tem podatku jasno, da stopicljamo na mestu.

  • Odgovori Winston Wolf 21. 11. 2019 at 22:29

    Pred leti smo že imeli “tapametno” skupino kreditojemalcev, ki v EUR niso bili (dovolj?) kreditno sposobni in so, ker so pač “tapametni”, najeli kredite v CHF. “Velike oči i mašta dečaka”, pa to…
    Kako se je potem tisto končalo pa tudi vemo. Dasiravno se marsikdo očitno na vso moč trudi to izbrisati iz spomina.
    .
    Tako, da jaz ta ukrep BS popolnoma podpiram.
    .
    Enkrat bo končno potrebno že odrasti in si priznati, da je Slovenija pač revna država in da smo Slovenco pač reveži.
    In da ne boste mislili, tudi v DE si nekdo z “delavsko” plačo svoje nepremičnine ne more privoščiti.
    In zakaj je tako? Kako, da vendar (še) kar nismo druga Švica?
    Verjetno premalo rdečo zvezdo nosimo. :-/
    .
    Naslednjič bo na volitvah treba malo bolje razmisliti koga obkrožiti.

    • Odgovori M 22. 11. 2019 at 10:01

      Tudi na tem blogu je nekaj pametnjakovičev, ki so pametni za vse, a kredit v CHF.

  • Odgovori j 22. 11. 2019 at 21:58

    Kaj zdaj mešate CHF v vse skup?! Problem je v tem ker BS pravi, da ni mogoče preživet z manj kot 960€ na mesec.

  • Komentiraj