Neuvrščeno v Ljubljani

Sobota v Ljubljani, je bila usrano dolgočasna. Bolj bi se zabaval v vsaki vasi, kjer bi slučajno priredili krošnjarski semenj, kot v slovenski prestolnici, kjer je višek zabave tako imenovano Olimpijsko mesto na Prešernovem trgu. Cel dan so nabijali že stokrat slišano muziko, kot v tretjerazrednem turističnem mestecu na Kreti. Verjetno je bilo na trgu nekaj ljudi samo, ko je smučala Tina Maze – med moškim smukom ni bilo na trgu nikogar, razen naključnih pijančkov. To je Ljubljana!

Sončno soboto sva zabila v mestu zato, da bi si kupil nove čevlje. Ampak to je v Ljubljani nemogoče, zato jih bom očitno kupil po internetu ali počakal, da grem spet v državo z zahtevnejšimi potrošniki, ki niso zadovoljni z vsako kramo.

Poleg tega sem si želel ujeti razstavo ISKRA: neuvrščeno oblikovanje 1946-1990 v Arhitekturnem muzeju Ljubljana. Očitno so jo zaradi dobrega obiska podaljšali do 16. marca. Pričakoval sem več, je pa res, da v železnih časih neuvrščenosti Iskra verjetno ni mogla zdizajnirati bistveno več izdelkov kot jih pač je. Vsekakor je razstava vredna ogleda. Hecno je, da stvari, ki sem jih uporabljal in jih morda marsikdo uporablja še danes, zdaj že gledam v muzeju. Kdo se ne spomni telefonov ETA 80, ki bodo po mojem slejkoprej doživeli ponoven razcvet, kot recimo Mini Cooper ali Fiat 500. Jaz bi imel recimo v pisarni dosti raje naslednika Iskre ETA 80 v IP tehnologiji.

Na ogled so tudi telefoni z vrtljivo številčnico. Deset let mlajši mulci od mene danes menda sploh ne vejo, kaj pomeni »zavrteti telefon«. Neverjetno!

Na Iskro Delto Partnerja je pa delala moja punca.

Iskra Delta Partner

Seveda je ona bistveno bolje ohranjena, bolj uporabna in zna verjetno več opravil. Lepega dne ji je Partner zgorel.

Jaz sem se pa konec dneva spraševal koliko se je Ljubljana spremenila od časov neuvrščenosti. V osnovi očitno ne prav dosti. Po cunje še vedno hodimo v Italijo.

Prejšnja objava Naslednja objava

18 komentarjev

  • Odgovori Karmen 1. 3. 2010 at 8:29

    Iskra ima seveda več izdelkov, a žal za razstavo niso uspeli vseh pridobiti. Pa še to so bile večinoma zadeve iz zasebnih zbirk.

  • Odgovori DusanK 1. 3. 2010 at 8:38

    Jejhata. Nostalgija. Iskra Triglav/Trident. Nanj smo celo špilal Frogija. 🙂

  • Odgovori seamus 1. 3. 2010 at 9:56

    ETA80 so lahko kopirali vsi po svetu in to zaradi nesposobnosti nekaterih, ki izdelka niso pravilno zaščitili patentirali).

    S fenomenom šopinga v tujini sem se zadnjič tudi sam ukvarjal.

    Včasih smo hodilo v tujino, ker robe pri nas ni blo za dobit, da nam zahod ne bi pokvaril naše čiste duše s škodljivim potrošništvom.

    No sedaj potrošništvo imamo. V tujino pa še vedno hodimo, ker robe pri nas ni za dobit. Hujši smo k Čehi iz katerih se delamo norca kako so napravljeni.

  • Odgovori dr. Onyx 1. 3. 2010 at 10:14

    Jaz se spomnim časa, ko je šla v stečaj Iskra Delta in so razprodajali vse živo. Takrat smo šli s sošolci iz faksa v šoping in kupili res za bagatelo nek čisto lepo delujoč fotokopirni stroj. Na njem smo potem sfotokopirali vse zapiske predavanj, kolokvije in izpite. To je bila ena mojih najboljših investicij nasploh, saj se je vrednost fotokopirca nekajkrat povrnila.

    Za tako škatlo, kot je zgoraj na sliki, kjer se je OS zagnal iz disketne enote, so bili pa po moje še veseli, če si jo zastonj odnesel.

  • Odgovori En Kovač 1. 3. 2010 at 10:28

    @dr. Onyx:
    Za tako škatlo, kot je zgoraj na sliki, sem jaz še danes pripravljen pošteno plačati, da jo dobim. Pa tudi za Iskrin Triglav/Trident ali Gorenjev Dialog. Še toliko bolj, če je v delujočem stanju.

    Če ima kdo kaj od tega in se zadeve želi znebiti (oz. pozna koga, ki ima), naj se kar javi. Čisto resno!

  • Odgovori šuši 1. 3. 2010 at 11:06

    jao, kolikokrat smo iskro (telefon) po tleh vrgli, froci, pa jo je fotr samo malo pošraufal in je delala. Še pred kratkim je bila doma 😀 Vrtečo številčnico pa še ima stara mama.

  • Odgovori chef 1. 3. 2010 at 12:58

    @Karmen: Tudi meni nekako ni bilo jasno, da je vse iz zasebnih zbirk. Žalost. Nisem pa preveč presenečen.

    @dr. Onyx: Jaz se sprašujem, če so takrat računalniki sploh služili svojemu namenu, to je, da so olajševali delo. Koliko se jaz spomnim tistih časov, je bilo z njimi več dela kot koristi. To sicer včasih velja še zdaj, samo da je lahko stanje danes razmeroma zadovoljivo, če seveda paziš in zraven ne spustiš informatika.

  • Odgovori dr. Onyx 1. 3. 2010 at 13:30

    @chef: Lahko ti iz bogatih lastnih izkušenj povem, da imaš ogromno uporabnikov, ki so še danes bistveno bolj navdušeni nad aplikacijami, ki so bile pisane v dbase ali clipperju za dos pred 20 leti, kot pa “sodobnimi” spletnimi aplikacijami v javi, ki tečejo tako, kot bi delovale na paro.

  • Odgovori Janez 1. 3. 2010 at 13:36

    @Chef: Seveda so računalniki služili svojemu namenu in lajšali delo, sicer se ne bi prijeli in obdržali. Je pa tako kot z vsakim orodjem, potrebno ga je pravilno uporabljati in tudi vzdrževati.

  • Odgovori chef 1. 3. 2010 at 17:04

    Tudi jaz bi z veseljem delal s programom, ki bi malo manj težil z lepimi slikicami in kužki, ki pomagajo iskat izgubljene fileje.

    Ampak po drugi strani je bilo s temi starodobnimi računalniki po mojem podobno kot je zaenkrat s telefoni. Ljudje bi radi na njih na vsak način ne samo tvitali o dreku, ampak tudi pisali kolumne. Za to pa telefon pač ni najbolj primeren, tudi če je Iphone. Saj se da, seveda, ampak najprej moraš verjetno nasnet program, ki obvlada šumnike, potem pa še drkat po smešno majhni touch-screen tipkovnici. Jaz tak telefon imam, ampak enostavno nisem dovolj nor, da bi se tega lotil, ker je hitreje, če odprem leptop s 15,4″ diagonalo.

    Jaz se še spomnim, kako sem v začetku devetdesetih ali konec osemdesetih let hodil k Fotru v službo. Revež je lepo narisal načrt med tednom, plotat je šel pa čez vikend, ker je imel za to sranje samo takrat dovolj časa. Kaj vse ga je zajebavalo in kako je bil edno siten!

    Kot da bi jaz hotel sprintat tekst, ki sem ga pravkar napisal na … telefonu.

  • Odgovori My Kafkaesque Life 2. 3. 2010 at 4:19

    Iskra “owns” Rade Končar 😛

  • Odgovori kekec 2. 3. 2010 at 11:51

    Nekaj takih Iskra Partnerjev smo imeli v OŠ v učilnici (konec osemdesetih). Pa smo jih potem med odmori počasi lamali, enkrat je šel space, naslednjič F tipke,…vsakič jih je blo manj, dokler niso nazadnje leteli skozi okno. V šolski hranilnici pa so enega celo zares uporabljali. Nalaganje programov z disket je blo posebno veselje. Da si sformatiral disketo, si moral prej 15 minut program nalagat. Da ne govorim o tem da je šla cela štipendija za eno kurčevo kartico s katero si mel pol celih 1 MB rama (za amigo500). In si lahko uporabljat tudi take programe ki so se pa nalagali pol ure.

  • Odgovori Dinozaver 2. 3. 2010 at 13:04

    dbase + clipper sta zmagovalna kombinacija! res je, da nas je leto 2000 malo pretreslo, ampak od takrat nobenih problemov več. 🙂

  • Odgovori ToniT 3. 3. 2010 at 7:59

    Tudi moj prvi računalnik je bil iz razprodaje v Stegnah. PC 286 v lepi škatli v istem stilu, kot je bil Trident in 13″ monitorjem….

  • Odgovori ToniT 3. 3. 2010 at 8:01

    … denar zanj se mi je pa povrnil s prevajanjem pomoči za WordStar (Še pomnite tovariši?)

  • Odgovori kekec 3. 3. 2010 at 10:12

    ws4 ali ws6? 🙂

    🙂

    cd..
    md …..
    copy a: …….
    del .
    format c:

  • Odgovori Biba 3. 3. 2010 at 10:25

    Haha. Ja, včasih so ljudje moral stvari mal razumet, ko so pisal ukaze v DOS-u. Zdaj se pa v večini samo slikce premetava sem in tja… 😀

  • Odgovori ToniT 3. 3. 2010 at 10:25

    Takrat je šlo za ws6, potem pa je prišel ven ws7, ki pa je že bil v slovenščini.

  • Komentiraj