No Cash No Fun

Nisem eden tistih, ki s seboj v denarnici za vsak slučaj nosijo dvesto evrov in nov pralni stroj kupijo s šestimi stotaki. Ne izogibam se spletnemu nakupovanju in v Hoferju mi daje bančna kartica edino taktično prednost v tekmi s prodajalko. Kot skrajno nezaupljiv mož pa sem pri brezgotovinskem plačevanju karseda previden. Po spletnem poslovanju vedno prekinem internetno povezavo, kupujem samo v preverjenih spletnih trgovinah in pogosto po predračunu. Seveda mi niti na misel ne pride, da bi položnice plačeval prek mobilnega telefona, mogoče kar v nezaščitenem omrežju kakšnega dobro pretočnega bifeja v turističnem kraju, kartico za brezstično plačevanje pa bom s prezirom zavračal kolikor časa bo le mogoče.

Kljub temu sem danes prijavil zlorabo službene, relativno redko in v čim bolj varnih okoliščinah uporabljane bančne kartice in na banko vložil pritožbo zaradi odtujenega denarja, k sreči samo okoli 120 evrov. Lahko bi bilo huje, saj je skušal nepridiprav z več transakcijami odtujiti še precej več denarja, a v osmih dneh, kolikor traja postopek avtorizacije in so sredstva rezervirana neznano kje, nekatera nakazila niso bila odobrena. Zloraba bančne kartice ni prijetna izkušnja, ker lahko osem dni ali več ostanete brez denarja, a o tem kdaj drugič, ko bo postopek dokončno zaključen.

Že kmalu po ugotovitvi, da sem zaradi nedostopnosti do svojih denarnih sredstev nelikviden, sem bral članek o težnjah po tako imenovani brezgotovinski družbi, ki morda niti ni več tako oddaljena – virtualna – realnost, na Švedskem na primer naj bi se tej obliki kretenizma že močno približali. Tam naj bi 80 odstotkov nakupov izvedli brezgotovinsko, kar ni nenavadno, saj menda nekatera podjetja in banke sploh ne sprejemajo gotovine. V zgolj in samo brezgotovinsko plačevanje potrošnike sili na primer Ljubljanski potniški promet, kar pomeni, da z nalaganjem dobroimetja na Urbano brezobrestno kreditiramo javni servis, če seveda nalaganje sploh uspe – to seveda ni nujno in v tem primeru vam ostane samo Moneta, ki seveda ni brezplačna storitev.

Ukinitev gotovine je seveda popolna svinjarija.

Najmanj bo prinesla potrošnikom.

Največ pa bankam.

Zakaj vam ne bi, ko boste izgubili možnost dvigovanja gotovine, ob vseh drugih fiktivnih storitvah zaračunali še obresti, ker so tako dobri, da vam hranijo denar? Zakaj vam ne bi zaračunali provizij za vsako opravljeno transakcijo? Morda zato, da vas bo imela država še bolj pod nadzorom? Hvala lepa. V družbi, kjer brezgotovinsko ne bom mogel plačati niti kave, se bom navsezadnje celo jaz raje odločil za rudarjenje z Bitcoini, valuto, ki jo sicer preziram, ker težav kapitalizma ne rešuje, ampak samo prinaša nove.

Res je, da bom denar dobil nazaj do zadnjega centa, ampak 15. marca sem imel težavo hkrati plačati prispevke in preživeti. Tp naj bi bila varnost brezgotovinskega plačevanja. Hvala lepa. Če bi imel ta denar pod blazino, mi ga skoraj gotovo ne bi ukradli.

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori Seamus 17. 3. 2016 at 20:08

    Tista o taktični prednosti je odlična. Ravno danes sem zmagal izključno zato, ker sem imel kartico pripravljeno v naprej in sem jo samo potisnil v napravo, nato pa spotoma vpisal PIN. Ko mi je prodajalka dajala račun se je samo nasmehnila, ko je videla da jo čakam.
    Na žalost v Hofer in Lidl hodi že čisto preveč ljudi in ni več tiste hitrosti, ker večina začne iskati denarnico šele ko že vse pospravi v vrečko. In jasno, da plača z denarjem in to nabere bankovcev in drobiža za točen znesek. IN TO TRAJA!
    V trgovinah bi resno morali uvesti brezgotovinsko plačevanje, zato da bo hitrejše.

  • Odgovori jernrj 17. 3. 2016 at 21:24

    Norveška je efektivno že brezgotovinska.

  • Odgovori Marko 18. 3. 2016 at 7:42

    Kakšno urno postavko imate, da vam je hitrost potega kartice odločujoča? 100? morda celo 300?! Je celoten nakup zaradi kartice res toliko krajši? Mislim, da ne. Poslujem skoraj izključno z gotovino, pa sem v trgovini vseeno med hitrejšimi. Ukinitev gotovine je bedarija, ki navadnim smrtnikom ne koristi.

  • Odgovori Matej Zalar 18. 3. 2016 at 9:20

    @Seamus: Zakaj bi uvajali hitrejše načine, če tega ljudje ne rabijo? Menda ne misliš, da bo nekdo, ki ni sposoben denarja iz žepa izvleči vnaprej, medtem ko nekaj minut čaka v vrsti, s kartico plačeval hitreje? Seveda ne. Zato, da bi stvari funkcionirale hitreje, so uvedli samopostrežne blagajne. Opazuj ljudi – neverjetno, kako so neoperativni. Večini je namreč za čas popolnoma vseeno, ker ga imajo očitno preveč.

    @Marko: Enkrat mi je uspelo dve uri delat za 140 evrov na uro, sicer pa o postavkah raje ne razmišljam, ker bi se lahko zjokal. Kar se tiče urne postavke prostega časa, je pa … neprecenljiva. Zato mi gre čakanje strašansko na kurec. Zdaj lahko v vrsti vsaj berem internet in ta čas porabim koristno. Pogosto se sprašujem, kaj smo v vrstah počeli, ko še nismo imeli telefonov. Pa ne mi reči, da smo se pogovarjali s sočakajočimi, ker se nismo.

  • Odgovori jazbog 18. 3. 2016 at 19:31

    Nekateri e wulleti omogocajo imaginarne oz online mastercarde. Sam uporabljam netteler, za 3 dolarje dobim v sekundi kartico, kateri sam dolocim cas trajanja in vsoto denarja. Tako kupujem vsepovsod, tudi na sumljivih spletnih straneh.

  • Odgovori Antietstist 19. 3. 2016 at 1:32

    Očitno je bila neka širša “akcija” v igri. Ker pri meni je tudi šlo 3 dni nazaj 300 EUR s kreditne na neko ciprsko online stavnico. Preklicana kartica na isti dan, kot potuješ v ZDA. Na srečo bil toliko paranoičen, da sem vzel dovolj dolarjev v gotovini. Kot da bi vedel.

  • Odgovori Borut 19. 3. 2016 at 16:10

    Sam proti plastiki nimam nekega posebnega odpora, me pa malce straši dejstvo, koliko informacij (ne samo o potrošnih navadah) je na voljo. Celo čudi me, da nam trgovci v nabiralnike ne mečejo personaliziranih reklam. Ko se pa bomo približali “naprednejšim zahodnim državam”, bo B2B poslovanje dobilo nove razsežnosti.

  • Odgovori katarina 19. 3. 2016 at 19:06

    uh…jaz premorem 1 kovanec za 1 eur in ga čuvam ko punčico…seveda za odklop vozička pred trgovino 🙂 seveda kadar se sploh odpravim v trgovino, ker večinoma trgovina pride k meni (click&collect ali pa kar dostava na dom, odvisno kakšne volje sem).

    Gotovine pa ne uporabljam nikoli in nikdar…tudi denarnico sem opustila, v etuiju za telefon sta vtaknjeni 2 kartici + vozniška in to je vse kar rabim…

  • Odgovori Marko 20. 3. 2016 at 7:11

    Kako lahko se prodamo za kanček udobja.

  • Odgovori Matej Zalar 20. 3. 2016 at 21:49

    Ne vem kdo govori o udobju? Govorimo o varnosti. Navsezadnje mi bodo ves denar vrnili, če bi me nekdo okradel na cesti, mi ga pa ne bi, tako da je plastika še vedno bolj varna rešitev. Naj s seboj na biciklu nosim 100 ali 200 evrov za vsak slučaj? Lepo vas prosim!

    Seveda pa to še ne pomeni, da podpiram ukinitev nečesa tako preprostega, kar dobro funkcionira že več kot štiri tisoč let. Naj dam napitnino ali klošarju vbogajme s kartico?

  • Odgovori Marko 21. 3. 2016 at 8:54

    Matej, mislil sem na sledljivost, podatke, nakupovalne navade, ipd.

  • Odgovori Matej Zalar 21. 3. 2016 at 10:32

    Seveda, to pa. Ljudem je vseeno, ker radi kupujejo sranje. Slišal sem že razlago, da zdi človeku super, ker se mu med browsanjem prikazujejo oglasi, ki jih zanimajo. Pred časom sem bil brez adblockerja in ko sem videl kakšen je v resnici internet, sem moral takoj na iztrebljanje. Ne morem razumet, da ljudje dejansko nimajo adblockerjev. OK, jaz ga nimam na Chromeu, ker želim tam spremljat tudi oglase, ampak ga ne uporabljam za browsanje.

  • Komentiraj