Novo šolsko leto, nova vojna

Jutri bo prvi septembrski dan. Vojna.

Vsakič znova me preseneti sprememba dinamike in vsesplošne energije v ozračju na prvi šolski dan. Vsako leto znova pride do manjše kataklizme. Še 31. avgusta vlada zjutraj prava idila, 1. septembra pa  se začne živčna vojna, najprej za štirimi stenami v družinskem krogu – kaj sanjariš, pojej zajtrk … umij si zobe, samo še tebe čakamo … sem ti rekla, da obuj zelene superge … – in se nadaljuje na odprtem bojišču, najprej v bitkah za pozicije na cesti, potem na pločnikih pred osnovnimi šolami in tekom šolskega leta proti učiteljem, ravnateljem, drugim staršem, cepljenju in tako naprej.

Ne da bi mi šli zmešani skrbniki psov manj na živce, ampak pes nikoli ne bo imel volilne pravice, zaradi njega ne bom stal v koloni, ker spet ni opazil, da se je prižgala zelena luč, ne bo bremenil socialne države, poleg tega pa je tudi precej manj nevaren in bržkone tudi precej bolj predvidljiv … kot človek. V potomcih nevrotičnih, preveč ambicioznih, odkrito zabitih, psihopatskih in še kako drugače neuravnovešenih staršev pa vidim dolgoročno grožnjo civilizaciji, pri čemer otroci, tako kot neuravnovešeni psi, niso sami krivi za odklon od normalnega razvoja in zdravorazumske vzgoje.

Občutek imam, da vsesplošna histerija izhaja iz bolestne skrbi za otroke. Kajti, za otroke gre, kajne! Paglavcem je sicer malo mar za ambicije, ko bi bili veliki, bi bili najraje smetarji in verjetno bi odrasli v normalne pripadnike te družbe, če jih ne bi maltretirali že od plavalnih uric za dojenčke, tečaja za boljši gibalni razvoj malčkov, prve predšolske ure angleščine ali flavte, osnovnošolskih nogometnih tekmovanj, ki so pomembnejša kot Liga prvakov …

Pred leti sem na radiu slišal zobozdravnika razlagati, da na zdravje zob vpliva že prenatalna nega zob otrokovih staršev, ne le matere, ampak celo tudi očeta. To se mi zdi nekoliko nora teorija, gotovo pa na otroka vplivajo nevroza staršev in vsi mogoči kompleksi, od večvrednostnih do manjvrednostnih … in če se, po mojem bolj upravičeno kot človeštvo že skozi vso zgodovino, razburjamo zaradi apatične in nevzgojene mladine, bi morali v bistvu odgovornost za to naprtiti staršem, sistemu, ki dopušča, da so postajajo otroci sveto središče sveta, in teorijam, ki zanikajo razlike med spoloma. Ni pes kriv, da je odrastel v nevzgojeno ščene in tako tudi otrok ni kriv, da je apatičen, vsega naveličan butec, ki misli, da je najpametnejši na svetu.

V tem svetu je težko biti starš. Ne zaradi očitnega dejstva, da starševstvo terja odgovornost, ampak zaradi sistema, ki si na vse kriplje prizadeva za produkcijo bebavih idiotov, ki bodo delali samo zato, da bodo lahko zapravljali – in ob tem celo mislili, da se imajo dobro. No, to je tisto, zaradi česar se mi starševstvo upira: dejstvo, da si s to pametjo in izkušnjami danes ne bi želel biti otrok.

Prejšnja objava Naslednja objava

36 komentarjev

  • Odgovori filmoljub 31. 8. 2017 at 18:56

    K sreči želja imeti otroke ni (zgolj) razumska, temveč bolj antropološko /nagonsko /intuitivna stvar (posebej pri moških). Če bi zgolj razmišljal oz. ravnal racionalno, namreč verjetno sploh nikoli ne bi imel otrok. Ampak narava je očitno poskrbela tudi za to. 😎

  • Odgovori Matej Zalar 31. 8. 2017 at 19:29

    No, saj … ampak recimo, da se mi pred desetimi leti ta želja niti še ni upirala. Zdaj pa se mi. Vem, da tudi zato, ker sem čedalje starejši in čedalje bolj siten. Ups, racionalen.

  • Odgovori Seamus 31. 8. 2017 at 19:36

    Za to, da vzdržuješ odklon od “normalnosti” imaš vse predpogoje. Potem samo popustiti ne smeš in se predati apatičnosti. Zaenkrat imam občutek, da kar gre. Zagotovo pa povem čez kakšnih 10 let…

  • Odgovori Anonimno 31. 8. 2017 at 20:51

    Kot je težko biti starš, je tudi težko dobro poslušati zobozdravnike, ko govorijo po radiu 😉 (problem je prenos slabih bakterij prek sline staršev v otrokova usta)

  • Odgovori Cecil 31. 8. 2017 at 20:51

    Kot je težko biti starš, je tudi težko dobro poslušati zobozdravnike, ko govorijo po radiu 😉 (problem je prenos slabih bakterij prek sline staršev v otrokova usta)

  • Odgovori SEAL 31. 8. 2017 at 21:16

    Izvrstno napisano! Fenomen infantocentrizma in bebavih nadponosnih omniprisotnih starih staršev (zakaj še nisi pisal o bolestnem “razdajanju za vnuke” prezgodaj upokojenih slovenskih dedkov in babic?) kot tarčnih skupin za oglaševalce, trgovce in kar je še bolanega v tej družbi. Resno te mine, da bi kdaj skočil na ta iz čedalje bolj bizaren bandwagon…

  • Odgovori Tina malina 31. 8. 2017 at 23:55

    Ves kaj? Imam otroka. Ja je tezko, nimas varstva, ponoci se zbuja in zvecer si noce zob umit. Ima histericne izpade ko ni po njeno. In ves kaj? Ni tezko. Miljon knjig, metod, idej, nasvetov je na voljo. Izoblikujes si sistem in ga furas. Otroka pripravis ma zivljenje. “Počisti za sabo!, Odnesi smeti, Tu imas 5 eur, idi na blagajno in placaj, Jokas se? Aja, boli ja hudo je, jokaj se kolkor hoces, vsi se vcasih jokamo.. , Reci NE ko te tepejo, Posojaj igrace, Pozdravi ko prides v prostor, Obleci se za v vrtec…” In sistem laufa, mene ni strah. Verjamem vanjo in ji zaupam da bo znala bit srecna. Bodisi kot umetnica, doktorica ali smetarka. In veliko takih starsev poznam. Ni me strah prihodnosti.

  • Odgovori Cita 1. 9. 2017 at 2:26

    Ja kaj pa včasih, k so imel otroke pri pri 18, 19 letih? Pa so glih tko zrasl v inžinirje, zdravnice.

    Men je fino, ker imam še pradeda in prababico. Pa starga ata in staro mamo. Pa moj foter ima 50 let, mami 48.
    Pa upam, da bojo živel še ‘100’ let.
    Nepozabne so počitnice pri njih. Pa njihova kmetija. Nežnost, milina. Čas! Razumevanje.
    Kako sem bila ponosna, ker je bila moja mami najmlajša, najlepša na roditeljskem v OŠ.
    Ko me je foter ene parkrat rešu v srednji šoli, ker je razredničarka norela za njim. Jaaa, moj foter je hodu na govorilne!

    Vse to ne bodo doživeli otroci staršev, ki čakajo…… kaj že?

    Ne vem, kaj in kako je prav. Si predstavljaš, da bi imel danes otroka, ki bi šel v srednjo šolo? Ai šele šele dojenčka?

  • Odgovori Ales 1. 9. 2017 at 9:18

    Matej,
    biti družbeno kritičen je eno, izbljuvati stereotipe, katere spremljaš prek stereotipnih medijev pa žal pozroča le izgubo časa tako zate, kot za bralce. Kot rednemu bralcu (in očetu dveh otrok) mi je žal, da se spuščaš v vode, ki jih ne poznaš. S tem le pokažeš, da si enak kot tisti, ki jih kritiziraš. Tako tisti, ki so proti cepljenju otrok, pa čeprav ne vemo nič o cepivih, ti komentiraš vzgojo, pa čeprav nimaš otrok.
    Raje se drži člankov o kolesarjenju (kjer podajaš tako kritike kot možne rešitve), turizmu in psih. Morda pa se ti enkrat vendarle zgodi kak mali kričač in takrat bom z užitkom bral o dogodivščinah.

    S kančkom zdravega razuma, samozavesti (ki ti omogoča, da se tu-pa-tam upreš družbenim pričakovanjem) pa je mogoče otroke vzgajati v samostojne in socialno prilagojene posameznike ter ob tem uživati.

    Lp,Aleš

    • Odgovori NatasaPr 1. 9. 2017 at 9:52

      Wau Aleš, ti si pa tipičen občutljivček, ki misli, da lahko o otrocih govori samo nekdo, ki jih ima. Naj se potem vsak pogovarja samo o tistem kar obvlada. Za začetek lahko večina utihne s komentarji o politiki, športu, zvezdnikih… Svet bo kar hitro postal precej tih. Po mojem mnenju je Matejev komentar zelo zdravorazumski in toliko boljši, ker je nepristranski. Če otrok nima še ne pomeni, da ne vidi kaj se dogaja.

      • Odgovori Ales 1. 9. 2017 at 13:54

        Svetu ne bi prav nič škodilo, če bi večina “utihnila” s komentarji o politiki, ekonomiji in družbi ter bi se posvetili svojemu področju in ga tudi komentirali. Eden od problemov moderne družbe je ravno v šumu, ki nastaja zaradi posplošenega komentiranja vseh o vsem.
        So ljudje ki nimajo otrok, pa so pedagogi, strokovni delavci in podobni, ki delajo z otroki. Njihovo mnenje je vendarle bolj podkrepljeno z znanjem in informacijami kot Matejevo in ga preberem. Pa saj tudi ti vidiš, da je Matejev članek zelo površinski in stereotipen?
        Matej, nevem ali pišeš ta blog iz finančnih ali zgolj ljubiteljskih vzgibov. Če je prvo, potem najbrž žal moraš pri tem ostali, če je drugo pa prosim nadaljuj s članki o turizmu v Sloveniji in okolici ter kolesarskih podvigih.

        • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 14:10

          Problem je v tem, ker nevzgojeni otroci vplivajo na celotno druzbo, tudi na tiste, ki imajo vzgojene otroke, na vzgojene otroke same in na tiste, ki otrok sploh nimajo. Zato je komentiranje o teh pojavih povsem razumljivo in opozarjanje na napake vec kot dobrodoslo. Tako kot uravnovesen kolesar ne bo nikoli zahteval, da naj ostali udelezenci v prometu utihnejo in naj se ne vtikajo v kolesarje, ker o kolesarstvu nimajo pojma. Kolesarji primitivci pa pocnejo seveda prav to.

  • Odgovori Superfly 1. 9. 2017 at 9:32

    Ne vem zakaj se mi zdi, da so pri nas mulci še bistveno bolj razvajeni kot drugi. V dveh dneh na hrvaški plaži je bilo slišati praktično samo njih. Polovica naših otrok je nenormalno razvajenih, derejo in izsiljujejo praktično samo oni. Razvajenost pa je premo sorazmerna s kratkostjo imena in njegovo eksotičnostjo. Tročrkovna imena, ki so edinstvena in unikatna so zagotovilo, da bo otrok med tremi najbolj glasnimi v kar precejšnji gneči. Seveda pa pomaga tudi če imajo starši nahrbtnik s katere od večnjih tekaških prireditev.

    To, da preglasijo nemške in vzhodnoevropske otroke je jasno, zmagajo pa tudi v konkurenci Hrvatov in popolnoma nepričakovano malih Italijanov!

    Dokler staršem ne bo jasno , da je otroku treba rečt ne, po potrebi povzdignit glas in mu postaviti na pot tudi kakšno oviro bo tako. Je pa situacija po mojem opažanju bolj kritična v večjih krajih kot na vasi.

    • Odgovori katarina 1. 9. 2017 at 11:32

      hrvaških plaž že zelo dolgo nisem videla, ampak je enak problem v Bruseljskih parkih….otroci se igrajo, bom rekla, s sobno glasnostjo, če se sliši kričanje, potem so to v 99% primerih slovenci. Enostavno ne razumem kaj se dela narobe, zakaj tako drugače kot vsi ostali.

    • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 16:35

      Odlicno opazanje Superfly! Kaksna raziskava na to temo bi bila lahko izredno zanimiva!

  • Odgovori Matej Zalar 1. 9. 2017 at 10:20

    @Aleš: Da bralci mojega brezplačno dostopnega bloga brez ene same reklame pametujejo o čem naj bi jaz pisal in o čem ne, pri čemer se taki komentarji vedno pojavijo samo takrat, ko se z menoj ne strinjajo, sem se seveda že navadil.

    Bolj me iritira prepričanje bralcev, da nečesa ne bi smel komentairati samo zato, ker v zvezi s tem domnevno nimam izkušenj. Morda je ravno to prednost, namreč možnost objektivnega pogleda na vse mogoče bizarnosti, ki jih nek starš niti več ne opazi, tako kot se lahko tudi meni zgodi, da pri petdesetih letih ne bom uvidel, da sem v oprijeti kolesarski majici videti kot popoln bebec. Ko mi bo to nekdo povedal, bom seveda imel dve možnosti: lahko bom iz užaljenosti tega človeka napizdeval, da tako ali tako nima pojma, ker sploh ni kolesar, ali pa se bom vsaj malo zamislil.

    Kaj pa če se pogovarjam tudi s starši otrok in na blogu pišem tudi o njihovih izkušnjah, namesto njih, ki nimajo bloga? In kako, vraga, ti misliš, da veš vse o mojem življenju samo zato, ker bereš moj blog? Od kod to prepričanje, da nimam prav nobenih izkušenj z vzgojo? Da nikoli nisem peljal otroka v šolo? Da nisem pizdil, ker naj bi moral na sobotni športni dan z otrokom tudi jaz? A res misliš, da pišem o čisto vsem kar se mi dogaja v intimnem življenju? Saj nisem prifuknjen, da bi počel kaj takega in še posebej tega ne bi počel, ko je vpletena tretja ali pa še četrta oseba.

    Saj ni treba cviliti vsakič, ko omenim cepljenje.

    @Seamus: o mojem je ključen trenutek, ko začnejo mulci razmišljati s svojo glavo in ugotoviš, da so v bistvu cepci, ki jih sploh ne razumeš 🙂 Ampak to se mi zdi manjši problem. Tako je bilo vedno. Oni se bodo prilagodili, mi pač ne. O tem bom še pisal.

    @Cecil: Možno, možno, kaj pa vem. Važno, da si jaz redno umivam zobe.

    @Seal: Haha, o omniprisotnih starih starših nisem pisal, ker tega fenomena res nisem poznal … do včeraj, ko mi je za en tak primer povedala Lisica.

    @Tina Malina: Saj pravim, to je najmanjši problem. Večji problem je, ko se neprilagodljivi težak mojega kova sooči s tem sistemom. Meni bi se na roditeljskem sestanku verjetno odpeljalo, težko bi poslušal oslarije, o katerih mi poročajo znanci … edina možnost je verjetno posmeh vsemu temu … oponiranje tem norcem s še bolj abotnimi predlogi, s posmehljivim verbalnim deliktom – kar pa obvladam in s tega vidika bi se takih zadev celo veselil.

    @Superfly: Ne bi rekel, da se derejo samo slovenski otroci. Kamorkoli pridem, so Slovenci praktično najbolj moteča in nevzgojena bitja. Od švercanja po muzejih z laganjem o starosti otrok pa do raznih plažnih ekscesov in brutalnih pijančevanj, pri katerih nas verjetno prekosijo samo še Angleži.

    • Odgovori Ales 1. 9. 2017 at 14:19

      Matej,
      dokaj vseeno mi je kaj pišeš. Vem, kaj tvojega rad preberem in katera tvoja vsebina (se meni zdi) je kvalitetna. Dokler bo tako, te bom bral. Če ti gredo na živce negativni komentarji (na negativno nastrojen blog) jih pa izklopi.
      Obstaja pa razlika med strinjanjem o tematiki in kvaliteto članka. S tabo se v zgornjem blogu strinjam (saj se ni težko strinjati, prepričan sem, da se z zgornjim člankom strinja tudi večina staršev, ki vse to počne a tega niti ne vidijo – morda sem med njimi tudi sam), pravim pa, da je stereotipno “nerganje”, brez da bi poznal kaj in zakaj pripelje do določenih odločitev in situacij v starševstvu (ali drugi temi, ki jo površno obravnavaš) populistično.
      Btw, tako kot o starševstvu se tudi o cepljenju strinjam s tabo.

  • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 11:42

    Kako dobro napisano. Sedaj seveda cakaj (ali pa je ze kdo napisal v komentarjih pred mano, kateirh se mi ne da brat v tem trenutku), da ti bodo zaceli zugati, kot vedno, ko reces kaj cez nevzgojene pamze, da le pocakaj, da bos imel ti svoje in bos videl kako je to, do takrat pa ne pametuj 😀

  • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 12:08

    @filmoljub: Se strinjam z vsem le s tem ne, da je to nagonsko posebej pri moskih. Mislim, da je to nagonsko pri obeh spolih. Imeti otroke je pogosto le se eden izmed pojavov, v katere nas sili druzba s svojimi nazori. Otroke je treba imeti, to je tako super! Osladne fotografije dojenckov, tistih malo starejsih otrok in se in se preplavljajo Facebook do te mere, da bi najraj vse take starse kar blokiral. Ponos do necesa, kar lahko ustvari skorajda vsak, dobro vzgoji pa zgleda da le redkokdo, je znak potuhe in nic drugega.
    @matej: ja, to moti tudi mene. Dlje sem obkrozen s poblaznelimi starsi in njihovimi produkti – razvajenimi otroki, bolj se tudi meni ideja imeti otroke upira. In vmes se mores poleg tega dvoma bojevati se z biolosko uro, ki tiktaka pri boljsi polovici ter seveda nenapisanimi druzbenimi pravili, da otroke je treba imeti in kako oh in sploh super je to, za stirimi zidovi pa si nato ljudje pulijo lase.

    Na splosno…imeti otroke v tem svetu je izredno neracionalno. V zadnjih 100 letih je svetovna populacija zrasla za 5 miljard, v prejsnjih 100 letih pa za manj kot eno miljardo. Na svetu nas je sedaj ze 7 miljard, mi pa naj se vedno v nedogled delamo dodatne otroke, da bomo ohranili slovensko nacijo in podobne nebuloze. Ce se kitajci danes odlocijo, da gredo pes v Evropo, lahko to naredijo in nobena ograja, zid ali napalm jih ne bo mogel ustavit, slovenskega naroda pa bo konec v roku nekaj dni. No, bolj realno je to, da za vse te miljarde ljudi pocasi primankuje prostora in surovin. Pa ne prostora za ziveti, tega je veliko, ampak prostora za vzrejo zivali itd. ostale stvari, katere novodobni clovek zeli in misli da potrebuje za zivljenje. Slisi se hipstersko, ampak je na zalost res. Prevec nas je. Predvsem pa je prevec cepcev.

    Obcutek imam tudi, da se za otroke odloci zelo veliko tistih, ki drugace nimajo nobenega zanimivega hobija. Jaz se lahko jutri upokojim, ce bi le imel denar, in si upam trditi, da ne bi umrl od dolgcasa. Moj spisek tistega, kar do smrti hocem videti, narediti ali kakorkoli ze odkljukati, je ze zelo dolg in ob tem odkljukavanju se mi zdi, da bi mi otroci hodili le v napoto (kar se seveda grdo slisi, ce bo kateri izmed mojih bodocih otrok nekoc te zapise bral, ampak mislim, da je razumljivo). Marsikdo pa bi, ker razen najnovejsega iPhonea in narocnine za Netflix nima prakticno nobenega drugega interesa.

    • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 12:11

      *marsikdo pa bi od dolgcasa umrl

  • Odgovori J 1. 9. 2017 at 12:31

    O oprijeti majici bi se že zdaj lahko malo zamislil 😀

  • Odgovori Tana 1. 9. 2017 at 12:52

    Čudovito je biti starš. In imeti otroka nikoli ni prezgodaj in ne prepozno. Je že tako, da je vedno čisto prav. 🙂

  • Odgovori filmoljub 1. 9. 2017 at 13:06

    @Boki: dej no dej. Imeti otroke je seveda predpogoj fizičnega obstoja družbe in človeštva, sodobni mediji in trendi gor ali dol. Pravim samo, da ljudje zlasti v nekaterih tragičnih obdobjih vojn, trpljenja, zatiranja ali preprosto ekonomskih in političnih kriz ne bi otrok imeli sploh, če bi o tem razmišljali zgolj razumsko. In to se verjetno ni spremenilo v zadnjih nekaj tisoč letih. Ampak dejstvo je, da so se otroci rojevali celo v koncentracijskih taboriščih ali sredi časov kuge ali v ruskih gulagih.

  • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 13:28

    @filmoljub: ne vem, kaj mi ti hoces sedaj sploh povedat. Mislim, da mesas dejstva. Spolni odnos je ena osnovnih cloveskih potreb in verjetno so se otroci v koncentracijskih taboriscih in za casa kuge rojevali predvsem zaradi neuporabe zanesljivih kontracepcijskih sredstev. Glede fizicnega obstoja druzbe pa sem napisal ravno to, da nas je ze zdaj 7 miljard in je ze to komaj vzdrzno. Sicer pa, zakaj je obstoj druzbe sploh potreben? Vsi se nerojeni tako ali tako ne vedo, da se bodo nekoc rodili. Tudi ce clovestvo izumre, pa kaj potem? Sicer to ze meji na filozofske debate, ki o prispevku nimajo dosti veze. Kot sem ze rekel, se ne moram strinjati bolj, da je imeti otroka bolj neracionalno, kot racionalno. S tem pa ti v svojem odgovoru predvsem negiras samega sebe.

    @tanja: to je zelo subjektivna izjava. Nekdo drug, brez otrok, bo pa trdil, da se ima brez otrok super. Ali pa bo nekdo z otroci trdil, da se ima obupno, saj mu cele dneve serjejo po glavi in stane ga veliko. Dejstvo je, da pravega odgovora ni. Nekaterim otroci ustrezajo, drugim ne. Predvsem pa ti ne bos verjetno nikoli vedela, kaksen je preostanek tvojega zivljenja brez otrok, tako kot nekdo brez otrok ne bo nikoli vedel, kaksen je preostanek zivljenja z otroci. Ze samo zaradi tega tvoje mnenje, ceprav ga spostujem, nima nobene teze.

  • Odgovori Matej Zalar 1. 9. 2017 at 17:03

    Dobro, da ne bomo preveč zajadrali v vprašanje ali gre pri odločitvi za otroke za racionalno ali iracionalno odločitev. Če bi bili popolnoma iracionalni, bi jih verjetno še vedno vi naštepali po pet ali deset … po tem danes verjetno ni več potrebe, ker otroci niso zagotovilo preužitka, ampak jih imamo iz veselja. In res je, da starejši, ko si, bolj racionalno razmišljaš, potem pa svetu naokoli razglašaš, da si pametnejši od vseh, ker sploh nimaš otrok in si videl cel svet, medtem ko so uboge pare z družino poleti letovale v Savudriji.

    Bolj me v zvezi s tem bega vprašanje ali je otrok danes postal neke vrste statusni simbol … pri nekaterih starših ima človek občutek, da je dejansko bistvo to, kako bodo otroka napravili kasneje pa seveda to, d abo blazno uspešen na svojem področju in se bodo lahko na vse kriplje hvalili z njim ter si lastili neke zasluge, ki jim večinoma sploh ne pritičejo.

    Skoraj gotovo je lepo imeti otroka … mi gre pa na živce, da skoraj vsak, ki ga naredi, potem okolico utruja z nekim idealiziranjem družinskega življenja – in obenem tarnanjem kako nič ne spijo, kako nimajo časa zase, kako so izžeti … -, ki mu dodajajo pametovanje, da zdaj je pa res že čas, da tudi ti poseješ svoje seme. Kaj pa te klinac briga ali nekdo hoče imeti otroke ali ne ali pa jih morda celo ne more imeti, čeprav si jih želi. Ker poznam tudi ta primer – človek ne more imeti otrok, kar naprej mu pa vsi fičfiriči težijo, da zdaj pa biološka ura tiktaka in mu razlagajo kako se imajo oni fajn. Res krasno, ja. To je ta tipična zagovednost. Otroka moraš imeti, ker tako pač mora biti, ker je tako že od nekdaj.

    @Aleš: Predlagam, da nehaš pametovati kaj bi se tebi zdelo fajn, ampak da ta stereotipni in populistični tekst obogatiš s kakšnim argumentom, relevantnim mnenjem, morda povezavo na kak strokovni članek, da se bomo lahko vsi skupaj naučili kaj več. Dokler boš samo javkal kaj bi se tebi zdelo bolje, nimamo nič od tega.

  • Odgovori Boki 1. 9. 2017 at 17:43

    @matej: ravno to je vprasanje. Koliko ljudi ima otroke res zaradi veselja, koliko pa zato, ker tako narekuje druzba in ker jih je treba imeti danes, cim prej, da 1) ne bomo stari zategnjeni starsi imeli prvega in zadnjega, ko bo foter star 45, mama pa 40, 2) ce nam bo slucajno sele po 40.-em letu starosti zapasoli imeti otroka, pa ga ne bomo mogli vec narediti in 3) da bodo stari starsi veseli in da bomo izpadli normalno pred prijatelji, kateri imajo ze vsi otroke!

    Za konec se pa lahko tudi popravim. Ce je neracionalno neroden izraz, je pa vsekakor imeti (vec) otrok neodgovorno. Do teh otrok samih ker vidimo v kaksnem zagovedenem svetu zivimo in pa do okolja in druzbe same, ker nas je ze danes prevec.

    Seveda se pa ne morem bolj strinjati z opazko o otroku kot statusnim simbolom. Tako da glede tega sploh ne bom nic dodajal.

  • Odgovori Eleni 1. 9. 2017 at 18:08

    Preberte filozofski diskurz Izarja Lunačka o starševskem narcizmu. Daje odgovore na večino zgoraj zastavljenih bolj ali manj retoričnih vprašanj.
    http://airbeletrina.si/16036

  • Odgovori Seamus 1. 9. 2017 at 19:00

    Sam res, kolk so Slovenci glasni. Zanimivo, da očitno to, poleg mene, moti tudi kar nekaj Matejevih opranoglavcev 😉 . Vsako leto vsaj enkrat z užitkom kampiramo. Na samem začetku ali koncu počitnic in to izključno zato, ker medtem kampe okupirajo Slovenci. Ti so glasni, neznosni, sliši se jih čez cel kamp in grupirajo se v skupine, kjer se ga zvečer nažgejo, da motijo cel kamp. Pred tem je kamp miren, večeri prijetni in tihi, družine se ukvarjajo same s sabo.
    In otroci so potem seveda isti, saj ne gre drugače, ko so starši zaposleni in se večina ne ljubi niti do plaže. Cel kamp je njihov. In dokler so takšni v večini je to to.

  • Odgovori jazsembog 1. 9. 2017 at 23:09

    Ma ja mali slovenski paglavci tulijo k zmesani. Pogledas otroke pa vidis da ta druzba se lep cas ne bo konkurencna. Kako je fajn je stati v vrsti za korejci, japonci, nemci, vsi skulirani. Prides na brnik, pa dobis kulturni sok doma, pa se jezik razumes.
    Otroci so ogledalo starsev. Ded mora biti ded, delati, ustvarjati in biti avtoriteta. Da z pogledom umiri paglavca. Pri nas pa eh, vecina moskih je k kup nesrece.

  • Odgovori Matej Zalar 2. 9. 2017 at 8:53

    @Eleni: Vrhunsko.

    @Seamus: Mislim, da je bistven problem grupiranje. Dokler je Slovenec sam v groznem svetu, je po mojem priden, ampak potem komaj čaka, da bo srečal sorojaka in se ga z njim nacedil.

  • Odgovori Kalbo 6. 9. 2017 at 8:56

    Matej, če bi imeli vsi novodobni starši, ki se imajo za izkušene, vsaj procent tvojih možganov bi bilo pol manj bebavih in razvajenih otrok. Sem ravno pod vtisom roditeljskega za tretji razred OŠ, kjer bi morali sedet starši že precej samostojnih in odgovornih otrok, pa jih večina sprašuje take idiotizme, da men vsakič posebej pade čeljust dol. Zanimivo pa bo, ker bom danes poslušal podobne debilizme in vprašanja na roditeljskem za sedmi razred. Vse manj nas je, ki imamo za nekakšen cilj svoje otroke vzgojiti v poštene, samostojne in odgovorne ljudi z vsaj malo čustvene inteligence. Meni je vseeno, al bo moj mulc šlosar, al bo pa doktor fizike, važno je, da ne bo poizkušal lagati o starosti svojih otrok ob prijavi v kamp, da ne bo poizkušal prešvercat pol familije in psa, da bo počistil sekret za sabo, da bo znal rečt snažilki na sekretu, receptorju na firmi dobro jutro, dober dan in nasvidenje in podobne reči.
    Kar se pa odločitve o tem koliko in ali sploh imeti otroke tiče pa tole: odločitev in debata o številu potomcev je izključno na strani dveh, ki sta se odločila delat tiste stvari, ki ponavad nardijo otroke in od nikogar drugega, pika, amen, pa naj gre za komentarje o tem zakaj ima nek par edinca, zakaj je nek par naštepal 3 ali več otrok, ali pa če se odločita, da bosta brez.

  • Odgovori Matej Zalar 7. 9. 2017 at 8:40

    No, vse lepo in prav … ampak jaz se bojim, da človek postane bebec v trenutku, ko postane starš 🙂

  • Odgovori Kalbo 7. 9. 2017 at 9:42

    Hočeš povedat, da se bojiš, da boš ti enak bebec v kolikor se odločiš za potomstvo? Po vsem, kar si do sedaj napisal v vseh teh letih sodeč, sem siguren, da ti ne boš postal bebec.

  • Odgovori Matej Zalar 7. 9. 2017 at 12:36

    Nebodi preveč siguren. Otroci spremenijo ljudi, pravijo.

  • Komentiraj