Nula nula

Predbožični pretres možganov, ki je zdravstveno blagajno stal nekaj več kot 600 evrov, k sreči ni pustil hujših posledic. Dva tedna me je bolela glava, tri tedne mi je zvenelo v ušesih, brazgotina je komaj vidna, nekoliko šokanten je bil samo zdravnikov nasvet, naj se nekaj mesecev izogibam soncu in alkoholu. Prvič, ko sem bil pri doktorju, mi je torej nameril visok pritisk, drugič pa svetoval abstinenco. Alkohola da se bom brez težav vzdržal, sem se zlagal, težje pa življenju pod svobodnim soncem. Da naj čelo pokrijem s kapo, mi je svetoval, in da naj nosim očala, pa bo vse v redu.

Ampak brez alkohola?

To se mi ni zgodilo prvič, nazadnje je bilo ob nekih sumljivih krvnih testih, ki so jih sicer delali v zvezi z lymsko boreliozo, ko so sumili celo na možnost hepatitisa. Tako kot že takrat, mi težav ne povzroča abstinenca od alkohola, ampak omejen nabor možnosti. Tokrat sicer ne abstiniram popolnoma in če res ni druge možnosti, enkrat tedensko kakšnega zvrnem v dobri družbi. Sladke pijače so po mojem mnenju škodljivejše od piva,žganih pač ne uživam, kofetkanje ima svoje omejitve, čaj in radenska pa sta izhod v sili. Tretji izhod v sili je brezalkoholno pivo.

Zagata je še hujša ob hrani. Pečenica brez decija cvileta ali vsaj modre frankinje? Sardele na šavor brez malvazije? Hvala lepa za tako življenje! Abstinenti se mi smilijo še bolj kot vegetarijanci in tisti, ki so jih prepričali v izločanje kruha ali mleka. Ali karkoli že je v teh dneh moderno izločati iz jedilnika.

Pol litra brezalkoholnega sem ter tja uničim tudi doma in če prav pomislim, se ga človek sčasoma celo navadi. Ampak ponudba je slaba, še slabša pa v lokalih. V hišnem bifeju sem se sicer dogovoril za dobavo manjše serije, ki sem jo tudi zelo hitro požrl, sicer pa je po ljubljanskih pajzlih večinoma na voljo Uni, ki me nikakor ne prepriča niti, če v obzir vzamem odsotnost alkohola. Uni je brozga. Ponekod to dobro vedo, zato ponujajo brezalkoholnega pšeničnega Erdingerja. Presladkast je, pravzaprav ne popolnoma, ampak zelo drugačen od piva. Zadnjič sem v Žmavcu zlizal štiri runde, kar za učinek popolne treznosti stane okroglih 14 evrov oziroma tako rekoč točno toliko kot če bi bil alkoholen žlahten zvarek! To je absoluten nateg, saj domnevam, da se na brezalkoholno pivo ne plačuje trošarine na alkohol. Še en dokaz več, da se v Sloveniji ne splača biti trezen.

Če bi bilo brezalkoholno pivo okusno, bi se alkoholnemu verjetno kar odpovedal. Ampak ni.

K sreči imam dobre prijatelje in tako mi je seamus zadnjič prinesel kar dva šestpaketa avstrijskega Null Komma Josef iz dunajske pivovarne Ottakringer. Kot berem, so menda pred kratkim zamenjali etiketo: po novem Josef nima več klobuka na glavi, ampak pir v roki. Kako avstrijski so še lahko? Za ime jim dam deset točk, soliden pa je tudi okus. Še sam ne vem, kdaj sem se odvadil ležakov in se začel nacejat z vsem ostalim, od stouta do pale ala in IPA. Ampak Null komma Josef je kar soliden lager, če seveda zanemarimo, da nima alkohola.

Sicer pa sem slišal, da je dober tudi Schlossgold. Ampak Null Komma Josef se že sliši bolje.