Ob nedeljah zaprto zaradi izleta

Danes so me že pred šesto zjutraj zbudili smetarji. Praznili so zabojnike s steklovino. Na dan vseh svetih. Na dela prost dan. Da med prazniki delajo tudi smetarji, je po svoje razumljivo, a se samo od sebe postavi vprašanje o dodatku smetarjem k plači za delo med dela prostimi dnevi  in o dobrobiti njihovih družin, ki praznikov ne morejo preživeti s svojimi očeti.

Prav mi pride, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih, bi pa preživel tudi, če bi bile zaprte. Že res, da v nekaterih državah zakonodaja prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah. Že res, da zaprtje trgovin potrošnikov ne bi bistveno prizadelo. Res je nakupovanje ob nedeljah in praznikih izguba časa. Res ima ta fenomen po mojem širše družbene posledice na fizično in mentalno zdravje ljudstva, ki potrošništvo ceni bolj, kot prosti čas. Ampak s prepovedjo obratovanja velikih trgovin ob nedeljah in praznikih ne bomo rešili ničesar.

Verjetno si lahko samo javna uprava in banke privoščijo odpiralni čas izključno v času, ko je večina v službi. Družinska idila gor ali dol, vsi ostali delajo. Natakarji. Kuharji. Novinarji. Zidarji. Rudarji. Delavci v proizvodnji. Medicinske sestre. Zdravniki. Zaposleni v trgovinah na bencinskih servisih. Koga skrbi za družinsko idilo teh profilov poklicev, med katerimi so nekateri plačani tudi slabše? Pa četudi so plačani bolje: vseeno trpi njihovo družinsko življenje.

Drugi argument za zaprtje trgovin je dobrobit potrošnikov, saj naj bi čas, ki ga v nedeljo zapravijo za nakupovanje, preživeli bolj kakovostno. Celo kot zmerno svobodomiselnemu konservativcu se mi ob tovrstnem paternalizmu obrača želodec, enako kot ob predlogih za obdavčevanje sladkanih pijač. Ali lahko kdo res verjame, da bodo družine, ki zdaj ob nedeljah prosti čas preživljajo v trgovinah, potem navalile v gore in muzeje ali da bodo doma skupaj pekli piškote in igrali človek ne jezi se? Pa četudi bodo nekateri res zaživeli idilične družinske nedelje. Naj država – ali predsednik države – pridiga kaj je prav in kaj ne? Hvala lepa. Ne plačujem je za to. To bi dovolil kvečjemu Cerkvi.

Seveda pa ne mislim, da bi s prepovedjo obratovanja velikih trgovin karkoli izgubili. A ne vem čemu izjeme. Zakaj naj bi bile odprte trgovine v turističnih krajih? Zato, da bo laže izigrati zakon? Ker si trgovke it turističnih krajev ne zaslužijo počitka in kakovostnega prostega časa z družino? Dovolil bi samo eno izjemo: možnost, da so odprte majhne trgovine do določene kvadrature. S tem bi verjetno spodbudili malo gospodarstvo, privatnike, katerih dobrobit v tej državi ne zanima nikogar. Veliki igralci naj ne tarnajo, da bi bila s tem kršena ustavna pravica do enakih možnosti ali karkoli že. Še vedno bi lahko odpirali manjše trgovine.

A po mojem ni glavna težava v odpiralnem času. Z dobrim dodatkom k plači bi se zaposleni za nedeljsko in praznično delo verjetno grebli enako, kot se menda za dežurstva grebejo zdravniki. Če se že ne bi grebli, bi vsaj manj tarnali. Je pa res, da si takšen dodatek zaslužijo zaposleni v vseh poklicih. Natakarji. Kuharji. Novinarji. Zidarji. Rudarji. Delavci v proizvodnji. Medicinske sestre. Zdravniki. Kakšne bi bile posledice take ureditve, je že drugo, a ne nepomembno vprašanje.

Vse ostalo je medijski teater, ki je po mojem celo bolj trapast kot sama pojava mlečnozobega poslanca, ki misli, da je dovolj izkušen, inteligenten in moder, da lahko zastopa voljo ljudstva. Saj povprečni pripadnik ljudstva ni dosti boljši od tega osla, a vseeno si za predstavnike zaslužimo boljše, kot nabiralca političnih točk, ki mu je največ do njegove lastne službe, v bifeju pa se vede tako debilno, da me je osebno nekoč že mikalo, da bi mu prisolil vzgojno okoli ušes.

Prejšnja objava Naslednja objava

32 komentarjev

  • Odgovori Aleš 1. 11. 2017 at 18:23

    *****
    Ni kaj dodati.
    .
    Samo mi pa vseeno nekaj ni jasno – saj nedeljsko delo je vendar že po obstoječi zakonodaji bolje plačano!?!
    Delam v proizvodnem podjetju v tuji lasti in imamo večkrat debate na temo možnosti t.i. 4-izmenskega dela (24 ur vse dni v tednu), pač boljša izkoriščenost opreme – in smo v Sloveniji vedno nekonkurenčni proti npr. Češki zaradi (pre)visokih vikend dodatkov. In če so dodatna naročila, ki jih ni možno narediti preko tedna, gredo le-ta pač na Češko. Se mi zdi, da je na Češkem delo preko vikenda +40% – sobota in nedelja, enako.
    .
    V Sloveniji je po zakonu (ali je to mogoče samo v KP za industrijo?) sobota dopoldne+45%, sobota popoldne +55%, nedelja +100%… …na redno tedensko urno postavko.
    .
    Kaj res trgovci nimajo nobenih(?) dodatkov za delo preko vikenda?

  • Odgovori Gregor 1. 11. 2017 at 18:45

    Se podpišemm. Tudi meni mi pride prav odprta trgovina v nedeljo, ne bi pa bilo konec sveta če bi bila zaprta. V bistvu gre pri predlogu za nič drugega kot zgodnje nabiranje glasov pred volitvami. Tile otroci v parlamentu tako ali tako sploh ne mislijo z svojimi možgani (če jih mogoče sploh imajo), ampak pred kamerami samo zbrbljajo tisto kar jim je naročeno.
    Po drugi strani pa največji zagovorniki zaprtja trgovin v nedeljah ravno v nedeljah masovno derejo v trgovine. Imam priložnost vsako nedeljo opazovati prizor, kako folk kar v konvoju gre od jutranje maše, ki se konča nekaj pred osmo, do “najboljšega” soseda.

  • Odgovori Matej Zalar 1. 11. 2017 at 18:54

    @Aleš: Če prav razumem sindikalista, dodatek dobijo in to toliko kot praviš, 100 odstotkov. A se jim zdi prenizek (ker imajo bedno osnovo) in bojda za ta denar nihče noče delati. Mene sicer bega še nekaj drugega – če predpostaviva, da je treba spoštovati delovno zakonodajo, so zaposleni v trgovini, ki delajo ob nedeljah, nek drugi dan prosti. Sicer res ni praktično biti prost v četrtek, ampak tudi ni praktično delati v sredo osem ur tako, da se domov vrneš šele ob pol desetih zvečer, ko otroci že spijo.

    Moje razmišljanje gre bolj v smeri dviga dodatka tako visoko, da se potem res nikomur ne bi splačalo odpirati trgovin ob nedeljah. Kaj bi ta dodatek prinesel za seboj v drugih poklicih, je seveda druga zgodba.

    @Gregor: Čuš je uradno nepovezan poslanec. Ta bedak itak ne bo več prišel v DZ – a ne gre dvomiti, da se bo znašel kako drugače -, razen, če ga bodo za ta manever nagradili v kakšni stranki. Na splošno pa mislim, da teh ljudi, ki v konvoju rinejo v trgovino, ne bi bilo konec, če bi pač zavili kam drugam – dejstvo pa je, da se nikjer ne bi imeli dosti bolje.

  • Odgovori Rašo 1. 11. 2017 at 22:33

    Na varnostnike si pa pozabil ?

    Res, da imam noge na mizi trenutno, ampak od familije sem 24 km stran.

    Podpiram tvoje razmišljanje, naj gredo dodatki v nebo, samo pol nam lahko znižajo malico, prevoz…

    Sobota 7-19 je isto kot pon-pet 7-19, nedelja je pa napram soboti celih fakin 16€ večja (jp za 12 ur)…

    Čuda se NE dešavaju pri 650€ bruto na pogodbi, jebat ga, nam tut ČuŠ ne more pomagat.

    Lp od RTG operaterja

  • Odgovori filmoljub 2. 11. 2017 at 7:24

    Trendi v nekaterih zahodnih državah gredo v podobni smeri, recimo soseda Italija v večjih mestih uvaja daljši delovni čas (in to tam, kjer je bil slednji tradicionalno deljen oz. so bili del popoldana lokali zaprti) — ampak izključno zaradi potreb turizma oz. močno povečanega dotoka tujcev. Mi pa z nedeljskim delovnim časom zadovoljujemo kar sami sebe, zato da imajo družine pač med vikendom kaj početi.

  • Odgovori Aleš 2. 11. 2017 at 8:15

    Pa saj ta država mora iti v qurac…
    Splošna javnost si verjetno ne predstavlja, da je plačevanje režijskih nadur (pač delo mora biti opravljeno) v zasebnem sektorju dokaj redka “dobrina” – JS je itak vzporedni svet.
    Takole pred koncem leta običajno vseeno poskusimo spraviti kakšno plačilo skozi – in sem čez praznike mailal z lastniki firme v tujini, da mi tudi letos odobrijo plačilo režijskih nadur za moje sodelavce. In je uspelo.
    Danes zjutraj tako ves vesel pošljem mail svojim koliko nadur bodo v naslednjih dveh mesecih dobili plačanih in mi dva zavrneta plačilo?!?!
    Da pa onadva raje nebi dobila nadur plačanih, ker potem kao izgubita neke doklade in jih bosta raje “koristila” – delavce pa itak, da rabimo sicer nebi nabirali nadur. Pazite to govorimo tam o 50-60 nadurah, ki so se ljudem nabrale v CELEM LETU – da se ne bo kdo vžgal, kako brutalno-neoliberalno izkoriščamo uboge delavce..
    .
    In to gre za zaposlene v skladišču, ki nimajo nekih visokih plač…
    …očitno pa še previsoke, ali kako???

  • Odgovori Matej Zalar 2. 11. 2017 at 8:26

    @Rašo: No, še marsikaterega poklica nisem omenil. Pri 650 EUR bruto je po eni strani res, da vsakih 16 evrov pride prav, po drugi strani pa lahko v tem času mogoče zaslužiš več, če nekomu pokosiš travo. Čudežev pa seveda ni. Bolj me fascinira tarnanje gospodarstvenikov nad pomanjkanjem delovne sile – nizko kvalificirane -, pri čemer pomanjkanje povpraševanja po delu sploh ne vpliva na rast plač. To ni logično. Potrošnja kupcev je večja, nimajo pa denarja za plače? Smešno. AMpak podobno je tudi v kakšnih drugih nereguliranih poklicih. Recimo v mojem. Čudimo se, da ni dobrih novinarjev – ampak seveda so, samo zahtevajo normalne plače, sicer se raje prek Youtuba naučijo FB-promocije in postanejo skrbniki družbenih omrežij.

    @Filmoljub: Glede na podaljševanje delovnega časa v vseh branžah, ljudje pač danes delajo do petih popoldne, je to edino logično. Nihče se v tej debati recimo ne vpraša kdaj naj gre v trgovino zdravnik, ki je celo soboto dežural. Verjetno bo šel v nedeljo tako, kot gredo drugi v soboto. In zakaj pravzaprav ne problematiziramo sobotnega dela? Tudi sobota je praviloma dela prost dan. In tudi ob sobotah bi morale družine prosti čas preživjati kakovostno, ne potrošniško. AMpak take argumente bi verjetno predlagatelji zakona označili za cinizem ali podobno.

    O odnosu lovencev do nakupovanja pa največ pove podatek o razmerju med skupno površino trgovin in številom prebivalcev – in trgovine so nabito polne, gradijo se nove. Zgradijo novo naselje in čez pol leta tam stoji nov Hofer. Ni pa vrtca.

  • Odgovori Matej Zalar 2. 11. 2017 at 8:32

    @Aleš: Jaz jih razumem. Slovenska sociala je naravnana tako, da kaznuje pridne. Karikiram: zaposleni bi dobil, kaj vem, 200 evrov za nadure, potem pa – hop – pade v višji dohodninski razred in podraži se mu vrtec za 100 evrov na mesec, tako da je konec leta za jurja na slabšem, ker je tako zelo veliko zaslužil. In ta sistem “težko priborjenih pravic” ščitimo na vse kriplje – ker nekaterim se pa to blazno splača.

    • Odgovori Aleš 2. 11. 2017 at 11:30

      Saj jaz jih tudi razumem.
      Ne razumem pa kako imamo tako zarukano državo, oz. butasto nastavljeno davčno/socialno zakonodajo.
      .
      Oz., če pogledam katerikoli slovenski tv program, razumem tudi to drugo.
      :-/

  • Odgovori filmoljub 2. 11. 2017 at 8:54

    Seveda, če pa imamo še vedno sistem, v katerem na šest zaposlenih eden dejansko dela, preostali pa ga nadzorujejo, sestankujejo, kujejo strategije, si med seboj izmenjujejo poročila o opravljenem delu in obiskujejo tečaje team-buildinga. In to ne le v javnem sektorju, to je že del splošne kulture in tradicije. Toliko o naši pregovorni produktivnosti in dodani vrednosti. Dejansko se pri nas ne splača delati.

    • Odgovori Tamara 2. 11. 2017 at 9:34

      Bolj se ne bi mogla strinjati. In zadnje čase se mi obrača v tej Sloveniji, ker je povsod isto!!! Dva zaposlena, direktor, izvršni direktor, uprava. Dva zaposlena delata, ostali imajo pa mastne plače. In meni se obrača in se bojim, da bom od vsega tega obračanja fasala kakšno smrtonosno bolezen. Na koncu sem uporabila še kletvico, ampak sem jo kot dobro vzgojena kmečka punca, izbrisala :).

      • Odgovori Jani 2. 11. 2017 at 17:33

        Tamara, kateri sektor pa je to, da le dva delavca “financirata” tako veliko podjetje, da ima svojo upravo?

        • Odgovori Tamara 3. 11. 2017 at 8:06

          Gre za mali sektor znotraj velike slovenske firme.

  • Odgovori jazsembog 2. 11. 2017 at 22:19

    Ka vem, ti supermarketi so ena samo izguba casa. Priznam, imam posebni gust za supermarkete, rad kupujem, in potem celo soboto kuham, spijem liter dobrega vina, nato se dober viski po vrhu, in proti zveceru grem v bazen. Enkrat na teden, ce sem doma za vikend.

    Kar se mi je zdelo fenomenalno, je to, da kitajci sploh ne kupujejo v supermarkartih, delovni aktivni ljudje mislijo, da je to zguba casa. Kuhanje in vsa ta pickarija ki sodi zraven. Ljudje rajsi delajo dolge ure, pozno v vecer, in pogosto pozno v noc. Zjutraj vidis samo stare mame, da grejo na njihovo primitivno trznico, kjer se kao prodaja “sveza” hrana. Po njihovi logiki, so slovenci revni, sploh tisti ki kuhajo vsaki dan. Ker enostavno cas teh ljudeh ni vreden nic, in ker si ne morejo privosciti povprecnih restavracij.

    Zdaj avstrijci so tudi drugacni, dosti kupujejo naceloma v boljsih supermarketih, boljso, s tem drazjo hrano, in opazam da so po nakupovalni srediscah samo priseljci. In tudi po supermarketih se najbolj pocasi muvajo priseljenci.

    Sicer ni bil enkrat referendum na to temo? Lahko bi bili supermarketi v nedeljo zaprti, v avstriji to odlicno laufa, jodlarji si oblecejo svojo kmecko odpravo, gredo na kmecke turizme. Kam pa bo sel povprecni slovenec? Kaksno komercialno aktivnost bo izvajal v nedeljo, namesto izletov v supermarket?

  • Odgovori Boki 3. 11. 2017 at 9:08

    Tega norenja glede zaprtja trgovin ob nedeljah in praznikih nisem nikoli najbolj razumel. Med drugim pa bencinski servisi, fitnes centri, javni potniski promet, itd. to bi pa vse obratovalo in nikoli se nihce ne vprasa ali bi morda tudi te ljudje raje preziveli cas z druzino. In pa ja, tudi sobota je dela prost dan, zakaj naj bi se pa takrat delalo? Saj gres lahko tankat v petek in ponedeljek, kar itak ne bi smel biti problem, kakovostno prezivet vikend z druzino menda ne pomeni da se bomo vozili 700+ kilometrov. Dobro, fitnes je mogoce dobra zadeva za duso in telo ampak saj gremo lahko med tednom in nato za vikend raje kak kardio usekamo s tekom ali pohodnistvom. Javni potniski promet…zakaj? Okej, Marija iz Rudnika resda ne bo mogla v cerkev k franciskanom, ampak saj si lahko najde blizjo cerkev ali pa se bolje, neha hoditi k masi, saj je to tako ali tako v nacionalnem interesu in naj se raje kratkocasi z novim iPhonom.

    Skratka, sem nasprotnik kakrsnihkoli takih zakonov, ki tezave resujejo na povrsju in ne pri vzroku tezav in se to samo nekaj napol. Zakonodaja bi lahko bila zelo preprosta, in morda taksna ze je, npr. da lahko za dela proste dneve v neesencialnih branzah ljudje delajo samo prostovoljno in ne po narocilu nadrejenih. Seveda boste rekli, jim bodo pa za zaprtimi vrati grozii in bodo reve pac primorane delati tudi za vikende. Ja no, potem pa postimajmo v smeri, da bo agencija, ki sciti zaposlene, delala brezhibno in bo taka izkoriscanja tudi sankcionirala. Vse pove dejstvo, da mi niti jasno ni, katera drzavna agencija je za to v Sloveniji pooblascena. Glejte, saj ni treba odkrivat tople vode, verjamem da marsikje v tujini to ze dobro funkcionira. SMC-jeva podpora temu populisticnemu predlogu s Cusove strani ni nic drugega kot en velik populizem in preprosto nabiranje volivcev, kateri to podpirajo.

    @Tamara: aha, ti si ena tistih, ki misli, da direktorji samo sestankujejo in ne naredijo nic. Ter da bi mogl tud direktorji ornk garbat! Fizicno! Po drugi strani se pa ne vprasas kdo se je spomnil storitev in proizvodov, katere proizvajas, kdo najde kupce, kdo izdela nacrt za prihodnost, itd…ter seveda, kdo ti na koncu meseca placa placo, pa ceprav mizerno. Pa pojdi na svoje in startaj iz nule, ce je tako enostavno. Kdo ti preprecuje. No ja, nima smisla, ze slisano veckrat, da se v firmi se najbolj pogresa ravno cistilko. Ja, v dveh dneh mogoce, me pa zanima kako bi sfolgali v parih mesecih.

  • Odgovori filmoljub 3. 11. 2017 at 9:47

    Po moji laični in kmečki logiki v normalni državi verjetni niti ne bi bilo treba, da poseben zakon bodisi prepoveduje bodisi izrecno ureja nedeljsko delo trgovin — to naj bi samodejno pokrilo delovanje trga oz. dejanske nakupovalne potrebe (recimo če je po določenih dobrinah večje povpraševanje prav med vikendom). Ker po drugi strani, če bi se prebivalstvo množično odločilo ob nedeljah bojkotirati trgovine in raje iti na izlet, bi v normalni državi takole prazna štacuna hitro zaprla vrata. Pri nas seveda ne, saj gospodarstva ne ureja (zgolj) običajen zakon povpraševanja in ponudbe. temveč državna protekcionistična logika oz. monopol nad dobavitelji ter cenami. Tako kot ni pomembno, kaj in koliko narediš (temveč to, da prideš za 8 ur v službo in tam ždiš pod nadzorom šefa), tudi ni važno, kaj in koliko prodaš, še manj kvaliteta blaga — ampak le to, da si nominalno odprt ves čas ter s tem “kupcem prijazen”.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 11. 2017 at 10:09

    @Tamara, @Jani: Ja, tako se razpasejo sistemi v velikih podjetjih in potem nekaj tednov po zloglasnem referendumu o drugem tiru na površje priplava nemška raziskava (plačnik SŽ), v kateri med drugim piše, da so režerve že pri obstoječem prvem tiru … in da je na železnicah zaposlenih 1500 ljudi preveč – povedano drugače, 1500 ljudi dobiva plače, čeprav nič ne delajo. Ali pa vseh 7.000 dela manj, kot bi lahko, in imajo torej previsoke plače. Posebej pa je izpostavljena … režija.

    @Jazsembog: Že pred časom sem pisla, da je cenej postopati po supermarketu, kot organizirati družinski izlet z vsemi potnimi stroški, prehrano, vstopninami … seveda je mogoče priti skozi tudi zelo poceni – in ceneje kot v supermarketu -, ampak to presega intelektualni domet povprečnega človeka 21. stoletja, ki mu je vstop v svet informacij Facebook – ne pa denimo mediji, ki promovirajo kakovostno preživljanje prostega časa.

    Veliko Slovencev ob koncih tedna že zdaj hodi na izlete ali pa zapravljajo denar v gostilnah – kjer natakarji ob nedeljah garajo kot psi, prosti pa so v ponedeljek. Tisti, ki namesto tega vrhunec nedeljskega prostega časa doživljajo v trgovini, bodo potem pač doma gledali smučarske skoke ali sedeli na klopci pred blokom. Imel sem čas nekaj časa spremljati takšno pred bloki sedečo skupnost. Verjetno so šli dopoldne v trgovino, potem so pa posedali in pili pivo iz piksen. V ponedeljek pa spet na šiht.

    @Boki: Možno, da imamo za zaščito delavcev v Sloveniji celo več agencij, a kaj, ko ne funkcionirajo. Glavno besedo pa seveda imajo sindikalisti in vemo kako so organizirani v Republiki Sloveniji. Seveda je pa jasno, da bi za dodatno plačilo z veseljem delala cela vrsta mlajših, ki še nimajo družin ali starejših z odraslimi otroki. Meni se zdi argument, da nekdo s – karikiram – 500 evri plače ni tako nor, da bo še v nedeljo delal za samo 20 evrov dodatka. Čakaj malo, tega ne bo delal nekdo, ki zasluži jurja, tisti, ki s 500 evrov ne more preživeti, bo pa verjetno tistega dvajsetaka vesel. Kruta resnica.

    Pa kar se tiče razraščenega menedžmenta ali bolje rečeno režije … jasno je kateri kadri so bolj zamenljivi od drugih. Jasno pa je tudi, da je režija po socialističnih firmah razraščena čez vse meje dobrega okusa – primer sem navedel zgoraj, Slovenske železnice. Enako je bilo bojda v Heliosu. Cel kup ljudi sploh ni znalo razložiti kaj pravzaprav delajo, kupca so pa mediji potem še nasajali, ker je pred prevzemom zahteval odpuščanje. Seveda, prevzemnik je bil gospod in verjetno ni sklical novinarske konference zato, da bi rohnel, kako polovica ljudi v firmi sploh nič ne dela. Sindikat je pač to naredil. In ker je najlažje prepisati izjave in ker ljudje tudi radi berejo, da so kapitalisti težke barabe in delavci sirote, je bil zaključek zgodbe jasen že vnaprej.

  • Odgovori Boki 3. 11. 2017 at 10:48

    @filmoljub: ja, to je res, ampak kot si ze omenil, prvo mora trg zares delovati. In pa situacija mora biti taka, da je povprasevanje po trgovskih delavkah vecje od ponudbe. Le v tem primeru se bodo lahko delavke odlocale in postavljale pogoje nadrejenim, kdaj bodo delale in za koliko denarja. Ker pa so gospodarstva kdaj pa kdaj tudi v recesiji, ker imamo sindikate, ker trg pri nas na splosno ne deluje, pa seveda to ni vedno mozno, tako da neko osnovno zakonodajo je ze dobro imet. Ampak jaz podpiram, da je ta res samo tako osnovna, da preprecuje zlorabe, ostalo naj se prepusti trgu.

    Je pa v Sloveniji situacija res bizarna….toliko registriranih brezposelnih, Posta Slovenije pa ne more najti dovolj postarjev na slovenskem trgu. Nenormalno. Tako da pojma nimam kako je s prodajalkami in si sploh ne upam ugibati. Problem je v tem, da marsikatera razprava v Sloveniji in po svetu poteka brez podlage na raziskavah itd. Ali sploh tocno vemo, ce je nedeljsko delo v Sloveniji problem? Ne vem, ali obstaja kje kaksna anketa prodajalk in prodajalcev kako oni gledajo na to situacijo? Mogoce se jim pa zdi delo cez vikend povsem sprejemljivo.

    • Odgovori Boki 3. 11. 2017 at 10:52

      Tako kot vedno, saj ves, npr. da bi delo hostes morali biti prepovedano ker gre za sovinizem in seksizem najbolj glasno zagovarjajo tiste zenske, ki niso bile nikoli hostese in zacuda se zraven oglasi tudi kaki moski.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 11. 2017 at 11:43

    Ta je dobra – v resnici ne vemo ali je nedeljsko delo res težava. Se pa jaz trudim čim več družiti s čim več različnimi ljudmi, da se mi ne bi zgodilo recimo to, kar se dogaja odločevalcem v slovenski politiki, ustvarjalcem javnega mnenja in akademsko izobraženim sociologom, da torej ne bi imel pojma kako razmišlja nek prodajalec.

    Seveda znanec tarna za popizdit: ogromno je dela, plače so slabe, prodajalcev je premalo in kupcev preveč.

    Ampak tarnajo itak vsi v vseh branžah. Tudi poštarji imajo bojda blazno slabe plače, njihovo delo pa je grozno zahtevno, ker ljudje po pošti naročajo pralne stroje – ampak kolkor vem, ga poštar ne prinese v drugo nadstropje – in ker je čedalje več oglasnega materiala.

    Po drugi strani sem se pogovarjal s poštarjem, ki je s svojim delom čisto zadovoljen. Konča prej kot v osmih urah, plača niti ni tako zanič, ostane mu pa še dovolj energije, da popoldne sem ter tja preproda kakšen avto in verjetno na koncu zasluži več kot jaz.

    Ne more pa nek poštar ali skladiščnik v Intersparu pričakovati, da bo imel tako udobno delo in tako dobro plačo kot nekdo, ki je hodil v šolo štiri do šest let več.

    Bolj me preseneča, da je povpraševanje po trgovkah dejansko zelo veliko, plače pa bojda ostajajo nizke (in dejansko je med oglasi največ povpraševanja prav po prodajalcih). To mi ni čisto jasno, ampak verjetno potem potreba po tem kadru vendarle ni tako velika,

    Deloma pa vidim težavo tudi v rigidni delovni sili – mislim na rigidnost v glavah. Tukaj se nekdo zaposli v Mercatorju in raje 40 let javka kako mu je hudo, kot da bi recimo zamenjal službo in šel nekam prodajati čevlje ali telefone ali pa bi se recimo zaposlil kot poštar. In zakaj bi dal takemu kadruz dobro plačo, če pa ostane v trgovini kljub temu, da mu Pošta Slovenije obljublja boljšo plačo.

  • Odgovori Boki 3. 11. 2017 at 12:02

    @matej: zadnji odstavek je zelo pomemben in mislim, da ima velik vpliv. Ljudje so rigidni. Isto se dogaja v nasi firmi. Vsi jamrajo da so place prenizke in dela prevec. Sluzb na drugi strani je kolikor hoces, stepejo se zate, place so vecje, dela je manj….ampak ne, vecina bo se ene par let jamrala in trmarila naprej. V tem primeru se nimas kaj pritozevat. Oziroma, lahko se pritozujes, pritozevati se je treba vsaj po malem non stop, drugace ne bo nikoli nikjer bolje, ampak vsaj priznati si moras, da dejansko ce bi hotel, bi lahko bil na boljsem.

  • Odgovori Boki 3. 11. 2017 at 12:12

    Da dodam nekaj na tisto pripombo zgoraj, da se mi zdi, da sploh ne vemo ali je nedeljsko delo problem. Mene se to vedno dotakne in zapise v spomin in mislim da je zanimivo za to debato. V Sloveniji (in ja, se zlasti v Sloveniji, ne toliko v tujini), me vedno znova preseneti nasmejanost in dobra volja prodajalk v trgovinah. Le malokrat naletim na kaksno ali kaksnega, ki bil vidno slabe volje in nezainteresiran. Ne zapomnim si vsake malenkosti ampak to vedno vzbudi mojo pozornost. Pravo nasprotje z vozniki ljubljanskih avtobusov, npr.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 11. 2017 at 12:37

    @Boki: Spremembe so pač zoprna reč.

    Kar se tiče vljudnosti in dobre volje prodajalk, je pa ogromno odvisno od kulture podjetja in po mojem tudi od mikrokulture poslovalnic. Na Petrolu ima človek vedno občutek, da so ga zaposleni veseli. V Intersparu večinoma tudi in ko sem zadnjič kupoval kruh, me je trebuh bolel od smeha, tako dobre volje je bil pek. V Mercator sem pa nehal hoditi tudi zaradi prodajalk in tja grem samo še izjemoma, mogoče dvakrat letno.

  • Odgovori jazsembog 3. 11. 2017 at 14:24

    Kar se tice petrola in spara, je cista resnica. Ljudje not nasmejani, in zdaj hodim izkljucno tam. Treba je nadgraditi trud.
    Nima samo slovenija s tem problem, temvec vsa vzhodna evropa, da so pac ljudje rigidni in apaticni. Se pa spreminja, od mojega otrostvo je minilo 20 let in cuti se, da ljudje postajajo bolj dovzetni za spremembe.Sicer pocasi. Imamo pa se vedno ogromno pacientov, ki verjamemo v taksne in drugacne pravljice. Prevec pritozevanja, in premalo dela in samoorganizanja. Strinjam se, da se v sloveniji krade produktivnim, toda da se prilagoditi. Ni najbolj evropsko, odpres sp ali doo in delas z drzavo, z trgom dobesedno ka hoces. Drzavi, lahko ostanes dolzen, nic se zgodi, tudi ljudem ostanes dolzen, in zgodi se nic. V nemciji bi imelo prepoved opravljanja podjetnistva vsaj 50 % nasih “podjetnikov”. V aziji te par tipov namlati – z bezbolkami seveda. Sistem je taksen. Ne more pa to naredit vsak, iz vsake stroke, seveda. Se pa zaradi razlicnih vzrokov nasploh izgubam dela s slovenci, domov hodim samo se na dopust, tako da se mam res fajn.

  • Odgovori filmoljub 4. 11. 2017 at 9:57

    No, no, ne pretiravajmo s to neznosno lahkostjo menjave služb, ker tako preprosto v resnici ni — vsaka služba pač zahteva določene izkušnje, usposobljenost, izobrazbo in izkazano spretnost, pa tudi čas za ta prehod. Da bi se trgovke kar tako selile med poštarje, slednji pa bi se čez noč prekvalificirali v avtomehanike, to seveda ne gre. Je pa res, da je kakršnakoli sprememba (četudi na boljše ali pa vsaj na nekaj drugačnega) pri Slovencih ena najtežjih stvari v življenju in se je zlepa ne bomo priučili ali se je lotili (razen mladih generacij, ki so v to bolj ali manj prisiljene). Udobje in navajenst, nespremenljivost in inercija — to je tisto, kar je pri nas prevzelo vlogo tradicije, ki je itak nikjer in v ničemer ni.

  • Odgovori Jani 4. 11. 2017 at 20:42

    Enostavnost menjanja službe je morda realna pri določeni starostni skupini in področju dela. Je pa nerealno pričakovati, da to kar povprek velja za vse starosti, ne glede na delovno mesto in področje dela. Res je, da so vmes tudi posamezniki, ki se odločijo za nov korak in so pri tem tudi uspešni, pa če zamenjajo delodajalca, področje dela ali pa se samozaposlijo. Ampak posploševati, da je vsak zase kriv, ker se pač ne odloči in enostavno prešalta na naslednjo priložnost je pa vseeno malo nerealno.

    Bi pa tukaj le pripomnil, da misel “Ne more pa nek poštar ali skladiščnik v Intersparu pričakovati, da bo imel tako udobno delo in tako dobro plačo kot nekdo, ki je hodil v šolo štiri do šest let več.” potrebuje malo več kritike, ker čas ko si službo dobil samo zato, ker si prej nekaj let hodil v službo so mimo. Bolj kot število let za učbeniki je pomembno kaj dejansko znaš in kako sposoben si ustvariti dodatno vrednost s svojim delom. Današnja mladina se ne bo več ukvarjala s tekočimi traki, to je panoga ki jo nadomešča robotizacija. Zato tudi ni in ne bo pomembno koliko ur delaš. Ampak zgolj kaj in koliko v svojih urah dela dejansko narediš. In tega te žal ne nauči šola.

  • Odgovori Matej Zalar 4. 11. 2017 at 21:02

    No, če bi bilo zamenjati službo res tako preprosto, bi to vsi počeli kar naprej. Težko pa gledam ljudi, ki tarnajo deset let, a ne ukrenejo ničesar. Po eni strani je vsak pameten in misli, da bi znal delati vse, česar se loti, po drugi strani pa mu je težko, kaj vem, prekvalificirati se v poštarja?

    Tudi ne trdim, da brez dolgoletnega študija ni mogoče dobiti udobnega in dobro plačanega delovnega mesta – ampak to delovno mesto zasedejo tisti, ki se ne zadovoljijo s tarnanjem nad slabo plačo na pošti ali v skladišču.

    Občutek pa imam, da bi v tej s težnjo po egalitarnosti – v resnici pa uravnilovki – prežeti deželi vsi radi služili velike denarje, kot da ni popolnoma normalno, da zdravnik zasluži vsaj trikrat več kot trgovka. In če je trgovka – ali recimo novinar – res lahko praktično vsak, se verjetno strinjamo, da ne more biti vsak tudi zdravnik ali odvetnik. Lahko pa debatiramo o tem ali ima trgovka res bolj naporno in manj udobno delo kot zdravnik. – sam trdim, da niti pod razno, vem pa, da sem del družbe, ki utegne večinsko razmišljati drugače.

  • Odgovori Jazsembog 4. 11. 2017 at 23:29

    Ok, strinjam se, da se sluzbo, tezje zamenja v evropi (sploh kontinentalni evropi) kot sem to recimor vajen pri kolegih iz azije, kjer mladina menja sluzbo skoraj vsako leto. Dober kader, probajo na vsak nacin zadrzati z raznimi bonusi, ki zapadejo po dveh, treh ali petih letih dela, pri kaksnih firmah celo po 8 letih. Gre se za vec dest tisoc evrov, in ko ti sedejo na racun, si potem tudi ti poiscejo novo sluzbo. Nizka mobilnost, poleg politicne razdrobljenosti sta po moji najvecja minusa EU dolgorocno, pa pustimo to…
    Dejstvo je, da v Sloveniji sluzbo ni tako lahko zamenjati, kar kaze tudi vas odziv. Mentaliteta je precej konservativna. Konec koncev, te sefi pomoje zacnejo gledati kot trouble makerja, ce vsako leto zamenjas sluzbo. Tezko je ze dobiti stanovanje v drugem kraju. Lastniki so blazno zakomplicirani, nekih hitrih, zacasnih sobic, v obliki dijaskega oz studentskega doma, pa evropa pac ne pozna.
    Potem so pa tu ljudje, ki so po moji oceni prestraseni, zaradi lastne nesamozavesti in napacnih financnih odlocitev. Doma vidim dobre avtomobile, ogromne hise in jasno je, kam gre vecino denarja. Ce clovek nima zdravih prihrankov, in je prekomerno zapufan, postne normalno bolj tog. Ne recem, da bi morala prodajalka postati mehanik, vendar bi morala poznati situacijo v svoji branzi, kdo placa najvec, in kje so kaksni pogoji dela. Ce se ve da petrol placa najvec, je treba posiljati prosnje tam, da se dobi boljse delo. Ce je 10 let v merkatorju, ko je sredi belega dneva jasno, da je ta socialistni okostnjak, izgublja trzni delez, ona pa ne naredi nic, si je za svojo bedo sama kriva. V normalni drzavi se sistemi kot mercatorju zrusijo v letu, dveh. Pri nas, ker se ljudje, dobavitelji, drzava pustijo nategovati, oz so apaticni to pac traja 20 let.
    Pa se en komentar, v drzavi, ki ima neko komunisticno dediscino, in lastnisko precej posega v gospodarske odnose, je torej velik zaposlovalec, je tezko govoriti o tem, da so ljudje placani glede na njihovo ustvarjalnost. Tu je tudi sistem obdavcevanja, socialne politike, ki ni pravicen. Zato kot ugotavljamo tu, ceprav je povprasevanje po nekem kadru, place ne rastejo. In beremo smesne novice, da akrapovic ne dobi slosarje. Avstrijci pa jih…

  • Odgovori Jani 5. 11. 2017 at 0:10

    Čez generacijo ali dve bo tudi pri nas migracija med različnimi deli in panogami čisto običajen pojav. Sedaj je namreč pri večini še vedno nekje zakoreninjena ideja, da sta pravica in dolžnost delavca celoten delovni staž preživeti pri istem podjetju, ki je po možnosti še blizu domače hiše.
    Je pa zadeva tudi večplastna – žal ne morejo vsi opravljati dela v najboljšem podjetju v branži. Tako tudi vsaka trgovka ne more kar odkorakati k najboljšemu trgovcu in tam dobiti službo. Delovnih mest je lahko veliko, ni pa neomejeno. Nekateri so pač “obsojeni” na drugo ali tretjerazredne delodajalce. Pač na koncu dneva morajo vseeno plačati svoje položnice. Jebi ga, življenje je lahko kruto, če si odvisen samo od svoje plače, karkšnakoli že je.

  • Odgovori Boki 5. 11. 2017 at 8:45

    Pa dajte no, saj ni govora o tem da bi se prodajalka prekvalicirala v zdravnika ali odvetnika ampak v postno usluzbenko ali pa nadaljevala delo prodajalke v kaksni drugi trgovini. To ne more biti ravno tezko. Zgoraj ste pisali o mentaliteti. Ja ta zna biti problem, ampk ravno o tem govorimo, da sluzbe naceloma ni tezko zamenjati, ampak da ovire ostajajo v cloveskih glavah.

  • Odgovori filmoljub 5. 11. 2017 at 9:49

    Službo dobiti in tudi zamenjati je pri nas seveda težko, toliko bolj pri določeni starosti, zato pa se ljudje oklepajo stalnic in raje tarnajo, kot da bi se podali v neznano. Razpisi za službe in tako medijsko poudarjano “iskanje kadrov” delodajalcev so navadna farsa (razen v izjemnih primerih, če imaš to srečo), kar dobro ve vsak, ki je to poskusil.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 11. 2017 at 18:20

    Vidiš, s tem imam samo eno izkušnjo, za precej specifično delovno mesto, ki pa sem ga potem zaradi specifičnih razlogov zavrnil. Sicer bi ravno za to delovno mesto pričakoval, da bo šlo za farso, ampak očitno ni bilo tako. Ne vem pa kako je, če iščeš službo prodajalca v supermarketu ali poštarju. Vsaj za pošto dvomim, da izbirajo po liniji poznanstev in nepotizma.

    So pa dejansko oglasi napisani tako, da v iskalcu vzbujajo strah, da je za delovno mesto tako hudo podkvalificiran, da raje niti ne poskusi – dokler ne vidi CV-jev ljudi, ki očitno obvladajo vse, ko začneš z njim delati, pa težko najdeš besede, s katerimi bi lahko opisal njegovo nesposobnost. V CV ti napiše, da obvlada Excel v nulo, potem pa iz nekih podatkov ne zna izračunati povprečja. Zna torej toliko, kot jaz ibvladam HTML, ker znam v tole okence vpisati link.

  • Komentiraj