Obokani Kastav

Nad severnim koncem Kvarnerja …

… že kakšnih 1200 let stoji srednjeveško mestece z zanimivim imenom, ki ga še zdaj ne znam sklanjati. Kastav. So mu dali ime Japodi, ki so gradišče na tem hribu poimenovali Kast – stena? Ali stari Rimljani, ki so mu rekli Castellum – utrdba? Kaj vem. V srednjem veku je imelo obzidano mesto devet obrambnih stolpov, cerkveni zvonik pa je bil po mojem razglednik, kot marsikje v slovenskem Primorju. Zame je Kastav eno najprivlačnejših istrskih mestec, zato se tja gor rad vračam vsakič ko sem v bližini. Pravzaprav Kastav ni istrsko mesto, saj je tehnično gledano v Kvarnerju in tudi sicer se od istrskih malo razlikuje, čeprav ne znam razložiti po čem in kako. Najbolj me spominja na Šmartno v Brdih, samo da je bistveno bolj živahen – in malvazija ni tako dobra.

foto: Branko Kukurin

Kaj bi si človek tam posebnega ogledal, pravzaprav ne vem. Imajo Muzejsko zbirko, ki je nikoli nisem videl. Imajo nekaj simpatičnih cerkvic in imajo cerkev sv. Jelene na vrhu razglednega griča. Pod cerkvijo imajo Kaštel, kjer so živeli kastavski kapitani – upravljavci, ki so delali za zemljiške gospode. Imajo nesojeno cerkev, ki je nikoli niso zgradili do konca in je že dvesto let v ruševinah. In seveda, imajo ložo! Precej zajetnih dimenzij. Iz leta 1571. Včasih parlament mestnih veljakov in sodišče, danes mestno sejmišče in srečevališče.

Pred ložo se pije kofe in ne tako zelo dobro malvazijo kot v Istri, tudi kakšne fuže na brzino postrežejo v kateri od oštarij. Dražja oštarija je za mestnimi vrati, ki jim pravijo Voltica. Tik za Voltico sta me zaskočili deklici, obe opremljeni z zobnima aparatoma ki sta me pod pretvezo, da zbirata denar za bolne otroke, olupili za lep kupček denarja … Za še kar solidno otroško risbico sem očitno prispeval vsaj petkrat preveč, ker ju je vsota totalno iztirala. Ah, ti nedolžni otroci, človek jih mora imeti rad. Če meni plačajo več, kot sem pričakoval, ohranim ledeni izraz na ksihtu, kvečjemu blefiram, da sem nekoliko razočaran.

Nekaj ulic je še arhaično zmahanih …

… okoli muzeja in farovža pa je seveda vse pošlihtano.

Še nekaj obokov …

… in loža z druge strani.

Avtoportret malo drugače.

Prejšnja objava Naslednja objava

7 komentarjev

  • Odgovori miran 17. 7. 2012 at 19:18

    A nisi rekel, da maš teh koncev za nekaj časa dost? 😉

    Ampak fajn reportaža, fotke tudi. Malo daj samo saturacijo/vibrance v minus. 😉

  • Odgovori darja 17. 7. 2012 at 20:10

    Meni je pa zanimivo hodit po takih ulicah. Kako so ljudje včasih gradili. Čisto ozke ulice so bi dovolj, pa se niso kregali in gledali sosedu v lonec? Živeli so v eni skupnosti.
    Danes so okna zabita, vrata ojačana in klučavnice zarustane. Vedno me mika, da bi pogledala, kaj je v notranjosti.
    In nekateri imajo tako lepo vse urejeno. Pa nikoli ne vidiš žive duše. Ves čas delajo med sezono? Vsi?

    @ chef pri zadnji fotki ti pa ne bi bilo treba nič napisat. 😀 Facaaaaaaaa s klonfeto!

  • Odgovori suum 17. 7. 2012 at 21:07

    Ja, zelo zanimivi kraji v notranjosti, Kastavu smo pa enkrat tudi malicali morske dobrote, čisto korektno pripravljeno. Ampak sem pa opazil eno zanimivost pred leti v vasi Liganj (zanimivo ime) nad Lovranom, kjer so imeli maronado, tam okoli 1.11. Imeli so zabavo, prevladovali so domačini in ansambel je igral, saj še danes občasno pomislim, da se mi je sanjalo, slovenske goveje komade, tudi plesali so, še sam sem se nekoliko zasukal (pa ne le zaradi vina, ampak razpoloženje). Prijatelj, ki ima v Lovranu vikend, je pa zgodovinar, mi je razlagal, da so tam bili v preteklosti precej povezani s Kranjsko, no ja, bo že držalo.
    Vsekakor lepa reportažica in zanimivi kraji.

  • Odgovori vrana 17. 7. 2012 at 21:50

    Luštne slike. In poleti je še posebej fajn v Kastvu, ker imajo ‘Kastafsko kulturno leto’ in se tam dogaja več kot v Ljubljani in Mariboru skupaj.

  • Odgovori Anonimno 18. 7. 2012 at 0:06

    Kastav je bil do 1945 slovenski.

  • Odgovori Shajtana 18. 7. 2012 at 14:53

    Luštno mestece, ta pravo za potepanje 🙂

  • Odgovori chef 18. 7. 2012 at 17:55

    @miran: Jebenti, sem že skoraj pozabil na tiste obupne scene 🙂

    Zjebal me je white balance v bistvu, sem potem videl.

    @darja: Tole klofeto imam že deset let. Vmes sem jo nekajkrat izgubil, ampak je vedno našla pot nazaj. Letos jo bom spet odnesel v Afriko.

  • Komentiraj