Osnovnošolske malice ali boj za preživetje

Osnovnošolsko izobraževanja mi nikakor ni ostalo v zelo lepem spominu, čeprav so me v to prepričevale vse tršice. Eden od bolj zoprnih segmentov osemletnega dolgočasenja pa je bila malica, ki je bila, tako kot skoraj vse ostalo v okviru osnovnega šolanja, norčevanje ne samo iz otrokovega okusa, ampak tudi iz njegovega intelekta. Ko pogledam nazaj, se mi zdi vsa situacija okrog šolske malice docela zgrešena.

Reditelji so po zvonenju zašibali pred jedilnico, kjer so po blažjem prerivanju dobili malice za cel razred. Vse to so potem na vozičkih in pladnjih odpeljali v razred, kjer se je začelo pravo mesarsko klanje, boji za najboljše pozicije, za kose kruha (da le ne dobim krajca), skodelice, prtičke in nože. Prerivanje ni bilo povsem nepotrebno, ker se je lahko res zgodilo, da so počasnejši ostali brez malice. Glede na takrat šibko postavo me čudi, da sem sploh kdaj jedel, morda zaradi nadpovprečne inteligence, bolj verjetno pa zaradi izmuzljivosti.

Predvsem je bilo vedno premalo nožev, ob čemer so se vsi čudili, zakaj se mularija tepe. Ko smo že pri namazih: najbolj zanič je bil tisti oranžno-belo-zeleno-siv zmazek, sledil pa je ribji namaz, ki sicer ni bil zanič, je bil pa nenormalno masten, pretežno sestavlje iz masla in v manjšem deležu iz rib.

Naslednji povod za prerivanje je bila hierarhija skodelic. Šlo je za dvostopenjsko razslojenost; obstajale so navadne skodelice, med katerimi pa se je vedno našel kakšen  pokal, oziroma nekoliko bolj umetelno oblikovana pločevinasta šalca. Kdor jo je dobil, je bil car.

Prehranjevanje samo je bilo primer popolne nekultiviranosti. Najbolj zabavno je bilo zabrisat namazan kos kruha tako, da je z namazano stranjo zapacal strop, če je bil za malico evrokrem, pa še toliko bolje. Obvezni športi so bili še polivanje čaja, sabljanje z noži, razbijanje s skodelicami po mizah in podobno. Reditelja sta po tem razgrajanju najebala z veliko začetnico. Med odmorom sta reveža brisala namaz, liter politega čaja na mizi, ob pobiranju nožev nista vedela, kje prijeti, saj ni bil po ročaju nič manj zapacan kot po rezilu in podobno.

V višjih razredih se je pojavil še bolj pereč problem. Ni mi jasno, od kod mišljenje, da pod nosom že kosmatemu osmošolcu zadostuje enaka količina hrane kot drobni petošolki. V osmem razredu sem vedno ostal lačen, repete pa ni bilo za dobit. Zato sem fehtal pri mlajših, ki jim je vedno kaj ostalo. To me spomni na Košaka, koščenega, zadrtega tipa, tovariša tehnike. Človek me je imel na piki odkar sem ga postavil na laž glede postopka izdelave papirja – Fotr je strokovnjak za te zadeve, pa sem bil za Košakove pojme malo preveč pameten -, zato si je izmislil, da sem mulcem grozil in kradel hrano. Že naslednjo uro je pomočnica ravnateljice prek šolskega ozvočenja predirljivo vreščala: “Zalar, v mojo pisarno!” Jebenti. Saj sem bil lump, maltretiral pa nikdar nisem nikogar!

Kasneje med obedovanjem nisem nikoli več doživel takega odnosa. Kako morejo dopustiti, da se mularija pretepa za hrano? Pa saj je jasno, da se bodo tepli! Mar ne bi vsak mulec posebej prišel v jedilnico, vzel burek, pico, ali dva kosa kruha z Viki kremo in skodelico čaja? Zakaj ni dobil vsak svojega noža, kot je to navada povsod drugje? Zakaj sta nasankala samo reditelja, namesto, da bi vsak pospravil za sabo? No, saj bi moral, a to se nikdar ni zgodilo, sankcije pa očitno niso obstajale. In zakaj, vraga, kuharicam ni potegnilo, da eni in isti namazi ostajajo (ali končajo na dvorišču šole, namazani na oknu ipd.), drugih pa vedno zmanjka?

Ko še naprej razmišljam, ugotovim, da si celotno osnovno šolanje, pravi sistemski polom, zasluži poseben prispevek, najbrž kar v dveh delih.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori ameli 24. 1. 2007 at 8:04

    ej, kakšna nostalgija…v živo se jih zdaj spomnim, tistih časov. ampak zanimivo – zgleda, kot, da smo po celo Slo imeli enake malice in enake boje 😀 Ta namaz hudičev, pa kremasta do čisto tekoča pašteta 😆 ravno to dvoje si omenil, ne morem verjet…no, v spominu so meni še ostale straaašno dolge, suhe hrenovke. In trdi, kot kamen, žganci z mlačnim mlekom….

    Ob postu si me spomnil na dva sošolca: Lejlo In Edeja (njegov nick, ki smo ga vedno uporabljali namesto pravega). Oba sta bila prava fajtera glede malice. Pred tablo sta si nabasala hrenovke in kruhe z namazi, včasih je on njo lopnil po glavi ali ona njega – brez zadržkov. Sicer pa, če je bila lakota še vedno živa, sta se zagnala po hodnikih, dol v klet, v kuhinjo. Naša teta Berta (ko v filmu ime in podoba) je bila vražja, ampak vedno popustljiva. Zdaj vidim Lejlo, kako si je nosila v razred par kosov pice 😀

    Tudi jaz sem še mela old school “tršice”. Spomnim se, v bistvu je to eden izmed najmočnejši spominov in sega v prvi razred: ga. Ozmec, bila je torej moja razredničarka. Sedela sem pred njo, v prvi klopi….vedno, ampak po tem, ko sem med poukom govorila (zelo težko sem ostala tiho, le kako naj bo otrok pri miru in s poslišnim dihanjem sedeč na groznem stolu??) . Pred seboj, na mizi, je imela 3 lesene kvadre in z njimi je 50% časa šolske ure udarjala ter si v svoj mali A5 zveščič beležila prekrške. Res, imela sem jih ogromno in s tem me je vsakič ustrahovala.

    Kakorkoli…nasplošno simpatični spomini, katere redko obujam, ampak zdaj sem jih vrgla par na plan in paše 🙂

    lp

  • Odgovori buba švabe 24. 1. 2007 at 8:38

    Ja, točno tak je tudi pri nas zgledala malica. Samo da pri nas nismo ravno kruha metali v strop. Ampak, če se prav spomnim, je bilo to samo par let, da so reditelji nosili košare in pladnje v razred. Drugače pa smo imeli malico vsi skupaj v dveh izmenah v eni velikanski jedilnici (cca 600 stolov, če ne več). Od namazov se pa spomnim samo ribjega in viki kreme…

  • Odgovori marelca 24. 1. 2007 at 8:50

    To smo bili otroci socializma 🙂 Meni je v spominu ostalo predvsem tekanje po stopnicah s košarami polno skodelic, in če si imel srečo, nisi padel. Se je pa obvezno slišal ropot v razrede vsak dan. Ja pa ne smem pozabit na jedilnik:kuhano jajce, kos kruha, čaj…kaj so mislili, kje je bila vsaj kakšna kumarica?
    Zdaj imajo za malico bolje poskrbljeno, mularija je vsaj 2x v času pouka, mnogi starši se pritožujejo, da celo preveč jedo.

  • Odgovori seamus 24. 1. 2007 at 8:53

    Ej CHEF to je noro – jest še zj ne jem ribjega namaza, posledica fobije v osnovni šoli. Pri nas smo sicer šli vsak posebej po malico, tako da smo se pretepali samo za prostor, kjer boš sedel.
    Hrana pa … je že @ameli povedala večino, dodal bi samo še trdo kuhana jajca, ki so imela rumenjak že kar moder zaradi nevem kuhanja 14 ur al kuga in pa neka mlečna kaša z rižem, kjer je bil riž velik skoraj za en oreh. Verjetno spet posledica 32 urnega kuhanja.
    V glavnem povsod je bilo podobno ogabno in jest še dandanes trpim za temi zadevami. Zagabilo se mi je praktično vse od hrenovk, ribjega namaza, mlečnega riža, trdokuhanih jajc (te jem samo, če jih sam naredim in če je rumenjak rumen!) ….

    Verjetno se pa imam tej katostrofalni izkušnji za zahvalit, da kuham sam in po mnenju večine tudi okusno – predvsem je vsako pečenje ali kuhanje končano v 15-30 minutah vključno s pripravo.

  • Odgovori mojcej 24. 1. 2007 at 8:57

    Ej, mi pa smo se vedno grebli za krajce.
    Ampak tisti namaz!!! Bljak!!!
    Joj, a se je otrokom po celi SLO obračal želodec ob tej malici?

    Moja najljubša malica pa je bila: navaden jogurt in kos kruha. Kruh sem si nadrobila v jogurt in potem jammmi! To je še vedno moja najljubša večerja.
    Spomnim se tudi, da smo dostikrat dobili kos kruha in eno rebrce temne čokolade. Tudi to ni bila slaba malica. Vsaj zame.
    Ja, pa svoje prtičke smo prinašali. (in velikokrat je doma naša mačka zlezla v mojo šolsko torbo in zgrizla prtiček, ki je dišal po kakšni salamci…)
    Kolikor vem, je (vsaj v šoli v našem kraju) sedaj tako, da kuharice malico za vsak razred posebej zapakirajo v nekakšne velike plastične škatle, ki jih po razredih raznesejo dežurni učenci. Pločevinaste skodelice so še vedno. Čaj je v nekakšnih posodah s pipico in tiste posode so (v nižjih razredih) ves dan v razredu.

  • Odgovori irena 24. 1. 2007 at 9:26

    kos kruha in reberce čokolade? svašta… 😀

    pri nas so bile malice precej podobne, ne spomnim se pa nekega pretepanja in hudega svinjanja. Vsi smo bili hudo srečni, ko je bilo za malico kaj takega, kar ni bilo treba mazati – štručke s sirom in slanino, krofi, mini pice … To je bilo seveda zelo redko. Najbolj mi je šel na živce zdenka sir, ribjega namaza pa še dandanes ne jem, ker se mi je tako zagabil.

  • Odgovori mojcej 24. 1. 2007 at 9:31

    hehehe, kako ste si mazali zdenka sir na kruh? Mi nožev nismo dobili in en “tovariš” nam je pokazal, kako si odtržeš en košček škorje in z njim mažeš sirček (ali kar pač že je).

    Poskusi kdaj, Irena, čokolado s kruhom. Dobro je!!!

  • Odgovori krof 24. 1. 2007 at 9:41

    Pri nas so bili enaki maličarski boji in skozi celotno osnovnošolsko obdobje smo bili vojno s kuharicami. Od pregovarjanja pri malici, do dodatnih porcij pri kosilu, tu je situacija tudi zanimiva. Najbolj mi je smešno, tudi jaz sem bil do kakšnega 6. razreda tak, da se 3/4 kosila pusti. Res je, da ni bilo prav dobro, na trenutke celo ogabno, a vseeno za pojesti, vsaj večino. Lahko potrdim, da se situacija od takrat do danes ni kaj dosti spremenila, malice so skoraj enake, z majhnimi odstopanji, maličarske bitke pa so tudi še zelo daleč od svojega konca in boljše ureditve šolskega prehranjevanja. Aja, višji razredi imajoprav tako le malico in kosilo. Vsaj na tisti OŠ iz kjer imam jaz izkušnje ne dolgo nazaj, je bilo še vedno tako kot 10 let nazaj.

  • Odgovori mimmy 24. 1. 2007 at 9:43

    Spomnim se jajčnega namaza, po zaslugi katerega smo fasali salmonelo… samo mislim, da je bilo to še v vrtcu.

  • Odgovori Dinozaver 24. 1. 2007 at 9:52

    Ribji namaz me je zaznamoval. Pa mazanje zdenke na kruh s prstom. Pa kruh, ki pada, pada, pada, z maslom navzdol. In potem tisto pohodiš s copati. Za kosilo pa čufte v paradižnikovem zosu in utekočinjeni pire krompir. Neprecenljivo.

  • Odgovori susi 24. 1. 2007 at 10:14

    joj ti namazi…ko je cela šola smrdela po ribah, brrrrrr. Smo tudi mi doživljali travme, samo jaz sem vedno dobila za jest. Problem je bil pri jogurtih, ker so samo sadne dali na izbiro, jaz pa jih nisem marala, razen borovnice. In potem sem lepo prosila celo mizo, če me kdo reši (ponavadi so me uslišali).
    Najboljša malica: rezina kruha, rezina salame, rezina sira…vedno me je prijelo, da bi ga kuharcam v glavo vrgla, pa sem bila preveč lačna.

  • Odgovori marelca 24. 1. 2007 at 10:27

    Se pravi, da je bila naša šola kul, ker nismo imeli ribjega namaza 🙂

  • Odgovori seamus 24. 1. 2007 at 10:49

    Mislim, da bi mogl ustanovit društvo za boj proti ribjemu namazu. Sj kot kaže tukile je precej ljudi bolanih samo da pomisli na ribji namaz (vključno z mano seveda 😉 ). Se pravi, da je bilo tole ena oblika kolektivnega mučenja.

  • Odgovori nada 24. 1. 2007 at 11:27

    Ja to so pa rezultati balkanizacije v slovenskih šolah.
    V mojem razredu sta reditelja odšla 5min pred zvonenjem po malico.V tem času so otroci pospravili svojo mizo in odšli v vrsto za umivanje rok.Dva učenca sta poskrbela da se učilnica prezrači.Pogovori in klepeti so bili običajni.Vsak je za seboj očistil mizo in spravil morebitni ostanek v servieto.
    Mojim učenci so bili pod nadzorom.

    Dragi pisoči, upam da ste se zabavali z vašimi super podvigi in da boste imeli vedno nasmejan obraz, ko vam bo vaš otrok pripravil presenečenje. Sicer pa so danes v Domžalski srednji bili bolj korajžni od vas ! Ja, zgledi vlečejo.Pa da ne boste presenečeni, če bo vaš otrok v neki prihodnjosti ustrelil sošolca.

  • Odgovori irena 24. 1. 2007 at 11:37

    ti si pa malo obsedena z balkanizacijo?

  • Odgovori irena 24. 1. 2007 at 11:37

    @mojcej: če bi hotela jesti čokolado s kruhom, bi jedla nutelo, pa še to mi ne paše.

  • Odgovori buba švabe 24. 1. 2007 at 11:44

    @irena: Ampak nutella se jé z veliko žlico in brez kruha!

  • Odgovori mojcej 24. 1. 2007 at 11:48

    @buba švabe: res je

    @irena: poskusi, pa boš vidla… svež kruh in to skorja, vmes pa rebrce čokoladke, mmmmm

    @nada: ma, mislim, da si malo zgrešila rdečo nit tele zgodbe…

  • Odgovori kruhinmleko 24. 1. 2007 at 11:54

    men je bila malica zakon, če si lačen, ješ.. vsakič sem dobil toliko, da sem zdržal do kosilo.. spomnim se, če je bila pica, da smo zmeraj gledali, če slučajno kdo manjka in potlej, ko so vsi dobili svoje, se nas je par zagreblo za tisti odvečen kos pice 😀 men je blo super!
    veselil sem se tudi unih ribjih namazov in so še dandanes ena izmed boljših stvari.. un oranžen zmazek je bil pa naravnost gurmanski.. FANTASTIČEN!!

    mogoče je to sam zame, resda sem pa že takrat skos treniral in sem bil vrjetno zaradi tega manj zbirčen od ostalih..

    @ nada –> nehi jokat s to balkanizacijo in ne, v tistih časih je bilo vrjetno popolnoma isto kot takrat, ko sem jaz hodil v OŠ vsaj kokr sem jaz slišal starejše..

  • Odgovori herr doktor 24. 1. 2007 at 12:27

    jaaaaaaaaa, matr, skor sem se poscal od smeha k sem tole bral… točn tko je blo. sam še jogurte si pozabu oment. kako so letel. in tiste velke kangle v kerih je bla tista odurna kao bela kao kava. tista kangla k je mela ene 500 kil in jo je blo treba nest čet miljon šteng do razreda. prmejduš, da sem redkokero stopnico falil.

    @nada: prov direkt v črno si zadela – če bi vi, prfoksi, mal več svoje riti zmigal in dejansko bli v razredu takrat v tistem času, se najbrž texas ali Texas ne bi dogajal. Žival je treba zdresirat. In človek pri tem ni nobena izjema…

  • Odgovori nada 24. 1. 2007 at 12:49

    Strinjam se z trditvijo, da so učitelji in profesorji naleteli na različno kulturno doraščajočo mladino z nevzgojenimi starši.Bili sta dve različici, eni, ki jim je bilo vseeno drugi, ki so delali iz otroka genija.
    Je pa lep prikaz sodobnega profesorja oz.bodoče pedagoginje v ameli.
    Škoda, da se ne odloči za poučevanje otrok v razredu na balkanu, kjer je bila navdušena nad oliko in intiligenco otrok, sama je sicer v vseh svojih komentarjih in prispevkih ne izkazuje in upam, da bodo njeni delodajalci prebrali njen Blog.
    Še ena tipično razdvojena osebnost, ki bi rada učila druge.

  • Odgovori chef 24. 1. 2007 at 13:00

    @herr doktor: ja, kanglice! Jogurti so tudi lepo leteli, pri nas ponavadi v stene garderobe, če niso mimogrede zadeli kakšnega nesrečnika… pravzaprav je bil tarča posameznik, ampak, ker je bil gibljiv, so ponavadi nasankale stene, hehe.

    @nada: še ena, ki na podlagi nekaj postov in commentov ustvari odličen psihološki profil, take pedagoge potrebujemo!

    Zanimivo, da smo imeli precej podobne izkušnje, hehe.

  • Odgovori fujtajfl 24. 1. 2007 at 14:15

    Nam so vrle kuharice v osnovni soli za kosilo veckrat postregle z ene 5cm debelim kosom pohane pariske klobase.
    Pa po veliki noci je bil obvezen ogabni jajčni namaz (po moje so vse kuharice v solo prinesle jajca, ki so jim ostala od tistega vikenda).
    Mlečnega riža pa še zdaj ne morem niti probat…

    super zapis, priklical precej spominov:)

  • Odgovori heros 24. 1. 2007 at 14:37

    jst še zdej ne jem ribjega namaza. pa turistične paštete tudi ne… brrr…

  • Odgovori chef 24. 1. 2007 at 14:52

    K sreči pa nikoli nisem jedel šolskega kosila…

    Že takrat so se mi zdeli ploćevinasti – na pol krožnike, na pol skodelice smešni za dol past.

    V srednji šoli se je pa zgodilo, da je kdo dobil tisti končni deel sira ali salame, dejansko debel vsaj 3 cm… to se mi je zdelo pravzaprav smešno, najbrž zato, ker sem zadevo lahko reklamiral 😆

  • Odgovori ameli 24. 1. 2007 at 16:06

    nada – ne rada dajem odgovore INTELEKTUALCEM IN LAŽNIM MORALISTOM, ki me žalijo. Toda ženska ste, pa upam, da chef ne bo preveč jezn za ta komentar, ki je sicer offtopic:

    POJMA NIMATE, KDO SEM, in v mojih komentarjih ni bilo moč ugotoviti STOPNJO nobene od 7 INTELIGENC, vsekakor pa sem v parih izredno dobra in vesela, da je temu tako.
    Prepričana pa sem v sledečo izjavo, s katero ne bom izjema: IZREDNO NEMODRA ŽENSKA STE in z zelo ozkimi obzorji. Vsekakor bom odlična prof razrednega pouka, dovolj je, da vase verjamem jaz, vaše mnenje pa se me ne dotika v nobenem pogledu.
    Svoj ste odslužili…čas bi bil, da začnete delati na šrijenju vaše zavesti.
    Jean S. Bolen pravi, da ženske po 50 letu postanejo zares modre – kje je vaša modrina?

    Ja…hoteli ste reči komplexna, ampak ste raje pogledali v napačno strokovno knjigo. Definitvno ne učim in nimam teh namenom – mislim, da s tem pravkar sebe označujete; izražam pa svoje mnenje.
    Čas je, da spustite jezo iz sebe, saj veste, bodite sami sebi dober psiholog, nato šele drugim.

  • Odgovori chef 24. 1. 2007 at 18:30

    Babe, ne se kregat 😀

  • Odgovori ameli 24. 1. 2007 at 18:49

    seveda, šefe. sej se še ni začelo, in niti ne mislim nadaljevat. sam kdo pa je lahko tiho ob nekogaršnjih takšnih “ugotovitvah”…
    kakorkoli, če sem se že prej oddaljevala od takih napadov, sem bom seveda tudi zdaj.
    vse dobro 😉

  • Odgovori kruhinmleko 24. 1. 2007 at 20:16

    jz ameli podpiram.. 😀

    pa ne vem kam ste vi to hodil, ampak na mmoji šoli se mi je zdelo, da smo vedno fantastično jedli.. najboljje mi je bilo za kosilo, ko smo dobili pire krompir s špinačo in eno hrenovko zravn. seveda, ker sem lep človek sva se s kuharico posebej razumela in mi je brez problema dala dodatno porcijo samo, da sem nehal težit 🙂

  • Odgovori chef 24. 1. 2007 at 20:23

    Ti itak poješ vse, kar dobiš. Nikdar ne bom pozabil tistih konzerv iz Ulcinja, nobeden ni mogel jest tistega mesa z okusom železa in parkljev, ti si pa zmazal tega zvrhano skledo!

  • Odgovori ameli 24. 1. 2007 at 20:54

    ahahah, kruhinmleko, simpatična dejstva zvemo na tem blogu o tebi…a se bosta zažela odkrivat v drobtinicah 😉
    Ulcinj…nisem še tam jedla, nisem pa bila navdušena nad šaranom iz Skadarskega, nikoli. Baje nisem najbolj prava črnogorka, če ga ne jem 😉 Mi je ogabn.

    še o kosilih: mama je bila vedno doma, torej, ko sem prišla iz šole, je bilo kosilo na mizi. ampak men to sploh ni bilo všeč, zato sem velikokrat ostala s sošolkami pri kosilu, ki so ga mele v šoli in sem si tam naredila od vsake majhn obrok :D, ker mi je bilo bolj “kulsko” in bolj IN, da sem bila v družbi tudi tedaj, ko nismo sedeli za klopmi in sem lahko poslušala, kako so se obrekovale 😉 Enkrat me je Berta nadrla zakaj sem prišla po kos pice – pa sem ji rekla, da ji je ostal še en cel pladn tam in sem pokazala z roko proti pultu…se je začela smejat in se me usmilila, enkrat mi je celo dala celo kosilo, prvič in zadnjič :mrgreen:

  • Odgovori cultko-->matej 24. 1. 2007 at 21:58

    Zalar omenjaš samo osnovno šolo! men je blo še vredu v OŠ, res da sm ostajal lačen…. ampak vredu! Imel sem tudi kosilo bilo je odlično in kuharice so bile vedno prijazne.

    Največji problem je SŠ! na SŠER –>Vegova imamo sedaj prepovedane izhode med malicami v trgovine al pa v center LJ. V šoli imamo 2 avtomata in 2m×3m veliko menzno v kateri stane najcenejši sendvič 1,5€!

    Malico imamo “urejeno”! neko gorjensko podjetje nam dovaža vsak dan v tednu drugo malco! ampak prosim jabolko, 10dag sendviča in 2 decilitra naj bi nasitilo 70kg težkega in še vedno rastočega mladeniča?? Hmm prosim vas!

    OŠ je kul glede hrane za faks so vsaj boni! Kaj je pa za SŠ?? Ki po mojem mnenju najbol potrebujemo kakovosto malico in predvsem dovolj malice!

  • Odgovori medo 24. 1. 2007 at 23:09

    Tisti, ki niste s primorskega konca verjetno niste probali nebeške specialitete – vampov. Ko so v nekem zosu plavali štirje deževniki…..

  • Odgovori chef 25. 1. 2007 at 7:01

    Mi smo imeli v SŠ organizirano malico vsak dan in ponavadni niti ni bilo tako zelo slabo, pa tudi za repete se je dalo zmenit. Občasno je bilo sicer kaj sumljivega, npr. pizza žepki, niso bili zanič, ampak dobri pa tudi ne…
    S kuharico sva pa gojila nek poseben odnos, sovražno-prijateljski bi mu rekel, hehe. Faca je ženska.

  • Odgovori buba švabe 25. 1. 2007 at 7:59

    V srednji šoli nismo imeli malice. Je pa imel en tip v enem hodniku blizu glavnega vhoda nekje v kotu pod stopnicami nekakšen štant, kjer je prodajal sendviče, krofe, bureke, pijačo itd. Pa v mesto smo itak lahko hodili. Ena trgovina je bila posebej na udaru, ker je bila vedno taka gužva, da sploh niso mogli kontrolirat, če je kdo kaj vzel, ne da bi plačal. Pa so eni tipi to tako izkoriščali (kradli so ko cigani!), da je na koncu trgovina propadla…

  • Odgovori tinekr 25. 1. 2007 at 8:41

    Bli smo otroci socializma, ampak hrana je pa meni v osnovni šoli bila ogabna. Sem se zdaj spomnila vseh travm, pa kakšen vonj so imele stvari. Tisti namazi, pa neokusen polbeli kruh in špinača napackana vseposod. Jao, neprijetni spomini vsekakor.
    Upam, da bo moji hčerki bolje, ki gre letos v šolo.

  • Odgovori barbiblond 26. 1. 2007 at 11:42

    Natanko tako je bilo. Ampak če bi vi šele poskusili, kako zanič so današnji namazi, kjer so maslo zamenjali za nizkokalorične pene, še najbolj podobne tistim polnilom za stekla. Bljak, ribe so bile proti temu z dvema michelinovima zvezdicama.
    Mi tudi nismo tako hudo razmetavali s hrano. Sem pa pred kratkim videla učitelja, ko se je obrnil stran, ko je učenec skočil na pomarančo. Sem ga vprašala, zakaj nič ne reče, pa je rekel, da noče prerezanih gum.
    Take stvari pa so bile moji generaciji prihranjene.

  • Odgovori angel478 30. 1. 2007 at 21:23

    Tale ribji namaz se nam je očitno zameril vsem po vrsti. Sicer ga na naši šoli nismo ravno pacali na strop/mize/whatever, sam je blo pa zanimivo, ko si odlagal ostanke hrane in pribor na temu namenjen pult (jedli smo večinoma v jedilnici z izjemo nekaj razredov ki so zaradi pomanjkanja prostora jedli v učilnicah). Kuharica ki je skrbela za sprotno pranje posode nas je šolarje dohajala le v prvih minutah. Kasneje ko nas je večino pojedla se je nabral zajeten kup posode in skoraj vedno se je našel nekdo da je malenkost “pahnil” posodo na enem koncu s čimer je vsa zgrmela na tla. Hrupa in svinjarije ki je nastala s tem sploh nebi omenil 😀

    Zanimivo je bilo tudi ko smo jedli mlečni riž/grez in so nekateri padli v trans pri mešanju benka z rižem. Krožnik so vrteli tako močno, da je ves riž v krogih pometalo iz krožnikov na vse kar je bilo v okolici (miza, sosedje, ti sam).

  • Odgovori chef 31. 1. 2007 at 6:58

    Točno! Vedno se je vse zložilo po tleh in seveda so tiste pločevinaste šalce zažvenketale ko šus! Dobri spomini.

  • Odgovori damian 5. 2. 2007 at 20:05

    ewo da jst napišem kako je zdej ( mogočee je že kdo napisal ne se mi dalo vsega brat )
    no na naši šoli ( sm deveti razred ) imamo malico 9.35 in reditelji grejo v jedilnico po malico ki pride v košarah…potem jo prinesejo v razred kjer pač jemo….takoj se začne prerivanje da bo ja uzew največjo pico ( čeprov so use iste sam tiste spodi mal bl stlačene) potem k jejo si nobn ne d prtička in ker so pice precej mastene so mize potem precej umazane…reditli velikrat pozabjo nest košare nazaj in so potem še en teden več reditli …

  • Odgovori Gorenjka 22. 5. 2007 at 20:53

    Tudi pri nas so bile natanko enake malice! Prvčki so kruh nosili nazaj, mi v osmem razredu pa smo ga včasih šli naknadno iskat tudi po dvakrat. S tem, da so nas kuharice še grdo gledale…
    Najbolj “zaporniška” malica se mi je pa zdela: kos kruha + rezina sira. Halo!! Saj nočem zdaj dunajca, ampak tole pa za 15-letnika ni ravno uravnotežen obrok, ne sestavinsko in ne količinsko!
    Drugače pa, najboljše zadeve so bile: makovka in kakav, topli sendviči, kruh z maslom in marmelado, evrokrem… Kar radi jemo tud zdej. 😉

  • Odgovori Kašpar 22. 5. 2007 at 21:52

    En post, ki me je spomnil na osnovno šolo. Spomnim se, ko smo se v učilnici za angleščino med malico obmetavali s pomarančami. Potem pa so bile vse stene oranžne.

    Sicer pa bi potarnal nad srednješolsko malico, ki je precej draga. Mogoče bom kej napisal v to smer.

  • Odgovori Kašpar » Blog Archive » Srednješolske malice ali boj za preživetje 23. 5. 2007 at 7:29

    […] bi se opravičil Nergaču, ker sem si skorajda v celoti sposodil naslov njegovega zapisa. Oprosti! Res pa je, da me je prav njegov tekst navdahnil, da grem pisat […]

  • Odgovori Anonimno 29. 8. 2008 at 20:42

    Na naši šoli je problem,ker učitelji premalo dosledno in strogo opravljajo delo pri malici.Učenci zato kar prinorijo in se prerivajo za malico,vzamejo po večporcij in skrijejo,tako da za zadnjega pogosto zmanjka(če je po njihovem okusu).Na šoli delam kot kuharica in opažam,če je dežurni učitelj vesten,sploh ni problemov.Učenci sami sortirajo smeti posebej,priborin ostanke hrane pa posebej,tako da nam je prihranjeno nekj dela.Hrane lahko dobijo repete skoraj kolikor hočejo.Samo večalmanj so to vedno isti.Moti me,ko lažejo,da niso še dobili malice,sladoleda…

  • Komentiraj