Ovira na cesti? Inštruktorica razložila kako se kolesari

Na poti v Rovinj sem se magistralki vsaj za nekaj časa ognil tako, da sem izbral stransko cesto, ki od Rakeka do Postojne nekaj kilometrov vodi tik ob avtocesti. Ker je bil pred Ravbarkomando zastoj, so me iznajdljivi vozniki vseh narodnosti po tej cesti prehitevali tako rekoč v koloni. Zoprno. Navigacijske naprave znajo predlagati najhitrejšo pot, tako da so v času migracij na obalo zahodnega Balkana po novem nabite tudi ceste, ki jih doslej ni poznal niti slovenski živelj. To precej pokvari zabavo tudi tistim, ki ceste razumemo, ne le kot nujno zlo, ampak kot poligon za zabavo in rekreacijo.

Ovira v prometu?

Priznati je treba, da so prehitevali zgledno. A slejkoprej se najde zmene, ki skuša vzgajati tudi kolesarja, ki vozi celo v skladu s – kolesarjem neprijaznimi – predpisi. Zmene me je prehitelo, čeprav je bilo prostora za varno prehitevanje premalo, ob tem pa objestno trobilo. Opazil sem, da starega clia s kranjsko registracijo, a ne tudi s kranjskim grbom, vozi kratkolasa, rdečelasa baba. V pozdrav sem zažugal s pestjo in si rekel, da ji bom odtrgal to oranžno glavo, če jo srečam.

Čez nekaj minut sem jo srečal.

Pobaral sem jo, čemu cvili in če bo tudi zdaj tako pogumna.

Da se z menoj ne bo pogovarjala, je rekla. To se mi dogaja večkrat. Očitajo mi nekaj nedoločenega in ko vztrajam naj to razložijo, se izmotavajo. Vedo, da nimajo prav. Da bi z razlago izpadli butasto. Ker sem kar čakal, oklevajoč, ali bom res moral v šprintericah s karbonskim podplatom pristopiti v njen osebni prostor, je vendarle stegnila jezik.

»Jaz sem inštruktorica vožnje,« me je obvestila.

Ta informacija me je skoraj sezula, sploh potem, ko mi je nudila inštrukcije, da bi moral voziti bliže robu ceste in da sem bojda oviral promet. Ni pa znala razložiti kaj bi bila primerna razdalja, niti ni več želela debatirati, ampak je začela šariti po hladilni skrinji. Če naju ne bi ločil makadam, bi jo morda res za ušesa, tako pa sem ji samo zabrusil, da je za en kurac inštruktorica vožnje in naj jo bo sram, če to uči bodoče voznike.

Na avtocesti zastoj, vzporedno tekoče promet

Očitno nisem motil desetih avtomobilov, ki so me prehiteli pred njo in tudi ne desetih, ki so me prehiteli za njo, vsaj ne toliko, da bi mi trobili. Verjetno jo je razjezilo, ker bi morala, da bi me prehitela varno, nekoliko spustiti plin, in počakati na prost nasprotni pas. A poglejmo si še enkrat kdo je ovira na cesti.

Na avtocesti je vožnja dovoljena izključno motornim vozilom, za kolesarje pa je seveda prepovedana. A pogosto nanese, da se zaradi različnih neprilik, prometnih nesreč, obnovitvenih del, zgoščenega prometa samega po sebi ali kombinacije različnih dejavnikov, promet na avtocesti upočasni ali celo obstane.

Del prometa se preusmeri na stranske ceste, kjer je kolesarjem vožnja dovoljena, še več, kolesarji so teoretično celo enakovredni prometni udeleženci, torej načeloma sploh niso ovire, ker to ne morejo biti. Ovira je lahko prometna nesreča, ne more pa biti ovira za promet vozilo, ki je del tega prometa.

Ne maloštevilni kolesarji, gnečo povzroča množica avtomobilov

A vendar bo kak pametnjakovič kolesarju oponesel, da ovira promet, čeprav na cesti, kjer promet poteka tekoče. Povsem obratno kot na vzporedni avtocesti, kjer promet stoji, čeprav na tej cesti ni niti enega kolesarja. Iz tega moremo izpeljati, da gneče ne povzročajo maloštevilni kolesarji, temveč prevelika množica avtomobilov.

Tega v resnici in v praksi ne razumejo niti odgovorni za promet in za varnost v prometu. Zato ne moremo pričakovati, da bo razumel slehernik, ki zaradi gneče na cesti, ki jo pravzaprav povzroča on sam, frustracije z vseh vrst primitivizmi izživlja nad kolesarji. Ker so pač pri roki, in ker jim gredo na živce že zaradi tega, ker v svoji dejavnosti uživajo, kot sem že ugotavljal pred časom, in kot je pred kratkim ugotavljal Mihi v Nebulozah.

Pesek na ovinkih in pesek v oči

Z vsako pokroviteljsko izjavo, da bi se morali kolesarji zavedati svoje ranljivosti – kot da smo nori in se je ne zavedamo ob vsakem izsiljevanju in nevarnem prehitevanju –, latentno sporočajo, naj bodo kolesarji tiho, naj se sprijaznijo s slabo zakonodajo in slabo prometno prakso, in naj se vozijo tik ob robu ceste, da slučajno ne bo komu treba zaradi kolesarjev zavirati. Ob statistiki o prometnih nesrečah z udeležbo kolesarjev tako najprej postrežejo s podatkom, da več kot polovico nesreč zakrivijo kolesarji. To je seveda grozno, ampak to ni nobeno opravičilo.

Pričakovati moramo, da bo prometna zakonodaja sledila prometnim politikam, če niso te politike le v oblakih. Kar seveda so. Tako kot prometna zakonodaja, ki še vedno sledi praksam izpred desetletij, ko je bilo kolesarjev na cestah zanemarljivo malo. Danes pa imam, ko gre Lisica sama na kolo, kar nekako slab občutek. Skrbi me. In tudi sama je zadnjič ugotovila, da nekateri prehitevajo grozno tesno. Seveda je to ugotovila. Nekdo, ki bi moral skrbeti za vzgojo voznikov, ji pa razlaga, da se mora zavedati svoje ranljivosti.

Prejšnja objava Naslednja objava

17 komentarjev

  • Odgovori miran 3. 5. 2018 at 19:26

    Saj gre počasi na bolje. Večina vozi in prehiteva normalno, stvar je samo v tem, da si tiste redke paciente zato toliko bolj zapomniš. Eden na dvajset je tak.

    Jaz sem imel zadnjič primer, da me je kolega (na poti v službo, jaz s kolesom, on z beemvejem) obvestil, da se lahko samo njemu zahvalim, da me ni zbil, ko sem se dvajset metrov pred križiščem s stop znakom razvrstil levo, on bi pa takrat še prehiteval. Seveda je dobil nazaj lepe pozdrave.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 5. 2018 at 20:49

    Težko bi se strinjal, da gre na bolje, čeprav je sveda res, da večina vozi normalno. Ampak objestnežev je po mojem dejansko čedalje več. Vem, da je bilo pred desetimi leti bolje. Je pa res, da so ti bebčki alergični predvsem na cestne kolesarje, na kolesarje tvojega tipa precej manj. Ko pa vidi nekoga na biciklu za 3 jurje – tako budalo misli, da je to veliko -, se mu pa odpelje in potem on pokaže kolesarju, da se pelje predaleč od roba ceste. Kao. Ker on pa iz avta res tako dobro oceni kaj je to 1 meter, tako kot upošteva tudi razpoke ob strani ceste, nesnago in tako dalje. Ob tem pa mu na dušo pihajo še strokovnjaki za varnost prometa, ki kolesarjem težijo, naj bodo vendar čim bolj ponižni, čim manj opazni.

    Logična posledica so potem bebčki, kakršnega si srečal tudi ti.

  • Odgovori Jani 3. 5. 2018 at 22:53

    Na Jakobu ne srečam več tapravga kolesarja, razen PetotaK…
    Pa kaj rinetš na ta usran asfalt? Pa tolk lepš je na 29? 🙂

  • Odgovori Boki 3. 5. 2018 at 23:29

    Ja, sam sem sedaj na Bavarskem ugotovil, kako zelo sem postal razvajen na nizozemskih cestah. Oziroma na kolesarskih stezah. Naceloma kolesarjenja po cesti, kjer je omejitev vec kot (ali pa vsaj zmoznost voziti vec kot) 60 km/h, prakticno nisem vec poznal. Sedaj se moram pa spet prilagajati cestam, kjer je omejitev 100 km/h, cestna podlaga ne vedno idealna, prometa relativno veliko, povprecni udelezenec prometa pa casti avto bolj kot Boga. No, seveda ni grozno, se zdalec pa ni idealno. Trobil mi, razen enkrat zaradi moje krivde, ni se nihce, tesna prehitevanja in 10 cm razdalja med robom plocnika in avtomobilom ob rdeci luci na semaforju pa sta zal del vsakdanjika tudi tu.

  • Odgovori Spam 3. 5. 2018 at 23:41

    Nič se ne bo spremenilo. Potrebna bi bila dolgoročna državna strategija osveščanja in boljša infrastruktura. Tudi vse to ne pomaga nesposobnim ali hudobnim voznikom.

    Konstantno imam opravka z vozniki, ki vozijo preko svoje polovice. Vozim na svoji polovici in silijo me, da se umikam na sam rob ali celo znižujem hitrost, da preprečim nesreče. Potem obstajajo tisti drugi, ki se pač vozijo s svojo hitrostjo in ne upoštevajo ničesar. Speljevanje po požje z norim zamikom in vožnja 30-40. Prehitevanja na avtocestah s kitrostjo 100 in vključevanje (80-90%+) voznikov na polovici pospeševalnega pasu z minimalno hitrostjo. Včasih se celo odločim, da takšne voznike prehitim, po pospeševalnem pasu (če se tudi sam vključujem), ker je enostavno prenevarno, da bi še jaz zapeljal s 50 km/h na vozni pas avtoceste. Ali tisti, ki se vozijo konstantno 60km/h in ni važno, če so izven naselja ali v naselju.

    Ne vidim pa slabosti v temu, da se opozarja kolesarje, da so šibkejši. Konec koncev vsak svojega otroka uči, da se prepriča 2x predno stopi na cesto, kljub prednosti. Objestnih kolesarjev je že v samem mestu nenormalno veliko. Obvezna objestna vožnja v temnih oblačilih brez luči. Po možnosti na neosvetljenem delu ceste ali pločnika v napačno smer. Bonus je še rahli dež, meglenost in bleščeče mokro vozišče.

    Dejansko pa ni problem v kolesarjih, voznikih ali pešcih. Problem je v ljudeh. Postali smo (so) narod pizd in pezdetov. Zamozagledani cepci, ki si jemljejo več pravic, kakor jim jih pripada ne glede na to, koga zajebejo ali jebejo.

  • Odgovori Areh 4. 5. 2018 at 5:32

    Dugacni cajti so za cestnega kolesarja kot so bili pred 15 in vec leti…slabši..kdo še uziva v tem gostem prometu z objestnimi vozniki? Jebeš tako rekreacijo. Tako kot je Jani napisal..zakaj za vraga ne raje v pravo naravo, v gozd, na makedam ali single, dalec od ponorelega sveta? Svet je lepši z MTBja..pa saj sam veš…

  • Odgovori Matej Zalar 4. 5. 2018 at 9:35

    @Jani: Pač mi je bolj všeč asfalt? In četudi grem v prah, se moram do tja še vedno pripeljati po cesti. Da ne govorim o komjutingu.

    @Boki: Že, že, ampak ta očitni primitivizem, drkanje kolesarjev zaradi drkanja samega, je pa med Slovenci razvit do maksimuma. Česa takega jaz nisem doživel niti na Balkanu, tam pač nimajo do kolesarjev nobenega odnosa, ne bodo te pa nalašč zajebavali. Iz severne Afrike, na primer, imam celo izrazito pozitivne izkušnje. V ZDA so nas opozarjali, da so vozniki kreteni, ampak v 250 kilometrih sem doživel samo enega norca, in to je bil voznik ogromnega šleperja. In ko smo že pri tovornjakarjih … včasih je tudi pri nas veljalo, da je z njimi najhuje. Danes ne več. Redko se zgodi, da bi prehitevali nasilno. Pri voznikih osebnih avtomobilov se pa to dogaja stalno. Takio si zaslužijo, da na avtocesti tovornjakar zavije na prehitevalni pas tik pred njimi. Približno tako se namreč počuti kolesar, ko nekdo pade mimo dvajset centimetrov od balance.

    @Spam: Tako. Skrajni egoizem. Ali pa to, da ne zapeljejo globoko v križišče. Ali da prehitijo kolesarja na vrhu klanca, potem pa dol cijazijo 40 km/h. Kar se kolesarjev tiče … statistika je varljiva, ker pri nesrečah kolesarje zajemajo v isto grupo in nihče ne ve ali je šlo za športno-rekreativne, izletniške, mestne kolesarje. Nekje sem zasledil, da 10 od 11 mrtvih kolesarjev ni nosilo čelade. Iz tega sklepam, da večinoma vozniki pobijajo partizanske kolesarje in ne tistih, ki vemo kaj počnemo in seveda nosimo tudi čelade. In v tem je velika razlika.

    Seveda bom tudi jaz zapeljal v enosmerno ulico ali pa za 50 metrov v nasprotno smer po kolesarski stezi ali na pločnik (po drugi strani tega nikoli ne bi naredil z avtom!!!) – ampak bom vedel, da sem v nevarnem prekršku in bom zato, ne le skrajno previden, ampak bom tudi poskrbel, da ne bom nikogar motil. Ne pa,d a se mi po kolesarski stezi kontra, brez rok, s slušalkami v ušesih, nasproti pripelje nek hipster na razjebanem mestnem biciklu, ob tem pa pričakuje, da se mu bom celo umaknil. Ja, takim se pa kaj zgodi, ker so na biciklu okretni toliko, kot sem jaz v vodi. In jaz sem človek, ki ne zna kravla.

    Še ena buča je izenačevanje prekrškov kolesarjev s prekrški voznikov avtomobilov. Prvi so nevarni samim sebi, drugi okolici. Prvi imajo poleg tega nad okolico bistveno boljši pregled od drugih. Enostavno teh prekrškov ni mogoče izenačevati, čeprav jih je seveda treba sankcionirati.

    @Areh: Ne, zame svet ni lepši z MTB-ja. In drugič, kot sem že napisal: tudi do single se moram pripeljati po cesti. Točno po tisti, kjer me je pred dvema letoma zbila stara ženska in ni tega niti opazila.

  • Odgovori kren 4. 5. 2018 at 10:16

    @areh – osebni ti dam.prav, tudi meni je cestno kolesarstvo zaradi prometa ogabno. Žal pa imam to smolo, da živim v okolju, ki podpira neživljenska pravila tudi za off-road kolesarstvo. Single trail je pri nas za bicikel prepovedan (TNP), lahko pa ga seveda gozdno podjetje z buldožerji brez problema razsuje. Na istem mestu, kjer me je pred leti gnjavil nadzornik TNP je sedaj gozdna avtocesta, puščena v stanju, kakršno so jo naredili iz singelce pri vlačenju hlodovine… škodo pa sem menda delal jaz z biciklom…

  • Odgovori Jani 4. 5. 2018 at 18:29

    Matej, te vojne pri nas ne boš dobil, Moj nasvet je bil tak, ker sem bil ene 100 let na cestnem kolesu, priznam ni lepšega ko se ob 6ih zjutraj poleti pelješ na Jezersk..ampak teh trenutkov je v primerjavi z mtb sceno zako malo. Ljudje so danes preveč zmedeni ,da bi jim nudil svojo kozo maprodaj za tooblično vrsto rekreacije.
    Pa še nekaj me vedno bolj moti pri kobajagi specialkarjih..
    To so TOLK dolgočasni ljudje, za popizdit…tist blesav pogled ob prvem srečanju zombija v lajkri bi pa sploh lahko patentiral..itak ze nasledno sekundo pa po dropih in do daske …rit se mu pa gunca..levo desno levo desno..ej, osu, zic imaš previsok…!!
    Še1x..Zakaj in kakšen smisel ? 😉

  • Odgovori Matej Zalar 4. 5. 2018 at 19:35

    Skratka, če prav razumem: ker ne bom dobil te vojne, je najbolje, da se kolesarji poberemo s cest in mest in pač brez boja prepustimo ceste avtomobilom, dokler se ne bomo zadušili, medtem pa se bomo mi NELEGALNO preganjali po hostah, na poti do tja pa hodili po pločnikih OB svojih kolesih ali pa tvegali nesrečo prav toliko kot vsak cestni kolesar, samo da bomo pač na cesti desetkrat manj časa?

    Taka domislica se mi zdi skrajno bedna, sploh zato, ker se pač rad vozim s cestnimi kolesi, zadrti specialkarski ksihti – o tem še nameravam pisati – gor ali dol. Navsezadnje lahko tudi jaz napišem, da se mi polovica bajkerjev zdi smešna v tistih širokih hlačah, sploh ko posedajo na spuščenih sedežih pred kakšnimi dropi, ki bi jih v skrajni sili zvozil tudi s hardtailom, in to zdaj, ko nisem navožen na terenu … Ta folk je tudi za samo zgago in potem jih vidiš še na Rožniku, kamor ne gre z bajkom noben normalen bajker, ampak to je realnost kobajagi bajkerjev.

    Osebno sicer menim, da bo vojna nekoč vendarle dobljena. Ampak samo, da bomo sitni. Do tedaj bodo bajkerje podili s trejlov, cestarje pa s cest, oboje na podlagi skrajno zaostalih argumentov, predvsem pa zaradi nervoze in nesposobnosti za sobivanje.

  • Odgovori Seamus 5. 5. 2018 at 0:09

    Medtem pa pri severnih, južnih in še kakšnih sosedih lepo živijo na račun kolesarjev, kjer se lahko voziš tudi po hostah in med znamenitostmi. Pa cele verige kampov so naredili na račun cestnih kolesarjev. In vsi bolj ali manj zadovoljno živijo. Pri nas pa par zanesenjakov dela nekaj na črno, pa bi lahko en kup turističnih kmetij živilo na račun kolesarjev. Jaz ne bi nikoli v življenju šel peš na nek brezvezni kucelj, kot je Žabjak sredi Čičerije in potem ne bi nikoli pustil evra nekje sredi gmajne v vasici, kjer je ostalo samo še 5% populacije.
    In zaradi par idiotov, ki delajo drek naj se potem vse to prepusti? Sploh, ker se tudi meni zdi, da gre na bolje s kulturo do kolesarjev. Je pa tudi res, da so ceste postale nevzdržno nabite s pločevino in si kar težko predstavljam, kako bo, ko bodo ukinili vinjete in bo folk šel nazaj na magistralne ceste. Takrat boš pomoje lahko cestno kolo kar prodal.

  • Odgovori Jani 5. 5. 2018 at 9:34

    Sm ze..;)
    Matej, ko bi ti videl kaj skor vsak drugi šofer počne med voznjo po obvoznici s k..im mobijem, bi se zamislil..isto se dogaja na cestah nizjega ranga. Pa dodaš zraven še pjane osebke..in..djekpot!
    U bistvu pa hočem samo dobro.
    Vrč in voda..sej veš! 😉

  • Odgovori Anonimno 5. 5. 2018 at 9:59

    @JANI, potemtakem je najbolje, da se vdamo v usodo, izginemo s cest, najbolje pa, da še “gmajno” prepustimo prepotentnim pešcem. Kakorkoli in kjerkoli smo kolesarji v kolikor naketiš na imbecila nepotrebna ovira.
    In ne, jaz ne prepustim ceste avtomobilom, preav tako ne gmajne…

  • Odgovori Jani 5. 5. 2018 at 10:20

    Lej, ni panike..
    Men se pešec umakne, kreten v škodi oktaviji pa ne…btw. omejitev hitrosti na cesti ki pelje na Katarino pa je 70.. če veš se zamisliš.

  • Odgovori Anonimno 5. 5. 2018 at 12:55

    Torej, kadar si na Mtb in se voziš po gmajni, si v vlogi močnejšega…zato se ti pešci umikajo in se pri tem verjetno počutijo isto, kot se počutimo cestni kolesarji na cesti. Ker se tudi sam precej gibljem po gmajni, vem kako izgleda, ko na polno prileti kolesar s fullface čelado dol. Še huje pa je, ko to počne v soboto dopoldan na Rožniku.

  • Odgovori Jani 5. 5. 2018 at 14:46

    Zadel si bistvo. 🙂
    Koji k… majo kure setat po sredi ceste, če jes letim z 65 na uro dol po “mojem” tahudem spustu..in mi bo tko zjebala dabest drift pred ovinkom!!?

  • Odgovori Jani 5. 5. 2018 at 14:49

    Sori, moj Mentor je počel isto..in..še dans ga pogrešam!! 😉

  • Komentiraj