Parkiraj na kolesarsko stezo … kolo

Kolesarske steze se dojema kot nujno zlo, ki mora biti tam nekje, na cesti, pločniku, vmes, kjerkoli že. Tako kolesarskih stez ne gradijo v dobro kolesarjem, ampak zato, da olajšajo pot avtomobilom. Kar je seveda prav, a to ne bi smel biti prevladujoč ali celo edini kriterij.

Zanimivo je, da kolesarske steze kot nebodijihtreba površine razumejo tudi pešci. Ne le zato, ker za udeležbo v prometu niso usposobljeni niti kot pešci, ampak tudi zaradi neprimerne infrastrukture, kot so nevidni kolesarski pasovi. Seveda je za kolesarje varneje in za avtomobile bolj praktično, da so kolesarski pasovi zarisani na pločnikih, a gre za enak paradoks kot pri zakonodaji, ki določa obvezno nošenje čelade za vse kolesarje. Da, pametno in varno je nositi čelado, toda z zakonsko obvezo, da jo nosimo, varnosti kolesarjev nismo izboljšali, kolesarjenje pa smo predstavili kot nevarno dejavnost.

S kolesarskimi stezami na pločnikih sporočamo vsem, da kolesarji sodijo na pločnike in ne na cesto, kar ni res. Morda s tem sicer izboljšamo varnost kolesarjev, poslabšamo pa varnost pešcev. Po drugi strani kolesarjem sporočamo, da se lahko vozijo kjerkoli, torej tudi po pločnikih, tudi tam, kjer ni kolesarske steze. Obenem voznikom avtomobilov sporočamo, da kolesarji sodijo na pločnik. Večkrat se mi je že zgodilo, da me je voznik pošiljal prav tja. Na pločnik. Na pločnik brez kolesarske steze. Ker da na cesti nimam kaj iskati.

Lepega dne pa ugotoviš, da na kolesarski stezi ne parkirajo le vozniki avtomobilov, ampak tudi … kolesarji. Več ur.

zaparkirana kolesarska steza

Možno je, da kolesarsko stezo spregledajo. Na Dalmatinovi to ni težko.

Možno pa je tudi takšno tolmačenje: bo pač kolesar zapeljal okoli in po pločniku. Saj to je vse isto. Kaj ga pa stane?

Ob tem poudarjam, da ne pišem v imenu kolesarja, ki se s specialko vozi po cestah 30 kilometrov na uro in hitreje, ampak v imenu običajnega mestnega kolesarja.

Prejšnja objava Naslednja objava

7 komentarjev

  • Odgovori Andrej Belas 16. 12. 2018 at 20:37

    Ne vem no…neke guzve glih ni, pa clovek tvoje kolesarske kilometrine tud najbrz nebi padu cez tisti rostfraj pokrvcek…ampak ok, sem dojel bistvo.

  • Odgovori Stane Debevec 17. 12. 2018 at 7:42

    Dobro jutro,
    ravno v petek je šofer pripeljal kurilno olje in se jezil, kako da je vedno več kolesarjev in kako so arogantni in da jih ne more prehiteti. Po njegovem bi morali prepovedati kolesarjenje po cestah. Rekel mi je , da bi se moral voziti po pločniku, baje je dovoljeno do 25 km/h! Lepo sem mu povedal, da tega ne smem in da me lahko kaznujejo.
    To je posledica risanja kolesarskih stez na pločnikih.
    Vsaka ovira na kolesarski stezi je zoprna in v mokrem ali poledici nevarna, tudi parkirana kolesa. Kolesar vozi na svoj pogon, ne na bencin in vse se pozna na utrujenosti in izgubi časa. Ne vem, zakaj vsi tako radi parkirajo na kolesarski stezi? Naj parkirajo na voznem pasu, je širši in lepši!
    Na tistem pokrovčku se da krasno pasti in se jih bojim. Kdor je to pogruntal je pa glavca!
    Pozdrav,
    Stane Debevec.

  • Odgovori Nihce 17. 12. 2018 at 21:01

    Matej, se kako prav imas. Tudi obnovljeni del Slovenske ceste med Dalmatinovo in Trdinovo ulico je ponesrecen, ravno danes sem kolesaril po tem odseku in moram pritrditi, da pesci sploh ne vedo, da hodijo po kolesarski stezi in tudi kolesarji samo ugibamo ali sploh vozimo po kolesarski stezi. Slalom levo desno. Skoda, zamujena priloznost za boljso resitev in prostora je vec kot dovolj. Pokrovcki od rosfreja pa so definitivno nevarni.

  • Odgovori bič 18. 12. 2018 at 2:25

    Prav smešno. Povsod sami avtomobili, kolesa, samo pešcev ni.

    Sem zdaj dobila idejo – eno stojalo fiksiraš, in pol ketne/zajle …. zahaklaš kolo na ketno in ga dvigneš na 3 m. In prikleneš s ključavnico. Seveda več koles, vsak svojega – tako nekako, kot visi perilo na teh okroglih štrikih. V višini rok, kjer bi bile ključavnice pa en ‘alarm knof’.
    Visi v zraku, nikomur v napoto, nihče ti ga ne more ukrast s kakšno žagco, ali pa ti delat škodo.

    Tisti, ki bo izboljšal to idejo – pripada mi 40% dobička.

  • Odgovori Matej Zalar 18. 12. 2018 at 9:03

    @Andrej: Poglej, jaz seveda trezen ne bom padel čez ta pokrovček, bom pa moral zaviti proti vhodu iz trgovine, iz katere lahko stopi nek lunatik, ki med hojo gleda v telefon. Ali ga zaradi nezmanjšane hitrosti nabijem in se oba poškodujeva ali pa moram občutno zmanjšati hitrost, kar pa mi gre tako strašansko na živce, da bi mimogrede najraje še brcnil v ta jebeni bicikel. In ne, sploh ne gre zame. Gre za tvojo mamo, ki bo padla čez pokrovček. A je tako težko razumeti, da danes še kdo napiše na internet nekaj, kar ni samo njegova bolečina zaradi česarkoli že?

    @Stane: No, to. Ali pa “saj vem da se lahko vozijo po cesti, ampak mi gredo na živce”. Kako mu gredo na živce? Kaj vse gre meni na živce!

    @Nihče: No, to. Zdaj bo tako naslednjih 20 ali 30 let. AMpak po Copenhagenize Indexu je to super.

    @Bič: Ja kdo se bo pa s tem ukvarjal? Marsikaj bi se seveda rešilo že z ustreznimi stojali, ki se sicer počasi pojavljajo, ampak … prepočasi, seveda 🙂 Veliki dosežek, ravno danes sem bral, je nov nadstrešek pri Kolodvoru. Mislim, da za 92 koles. Poudarjam, to je domnevno nek nori dosežek, ob katerem bi morali okoli padati.

  • Odgovori Paternina 19. 12. 2018 at 13:35

    Dober point. Se v bistvu z vsem strinjam.
    Ampak recimo, da ni dovolj prostora za normalne širine kolesarske in pločnika. Recimo, da sicer lahko narediš kolesarsko, vendar ne v širini, ki omogoča prehitevanje počasnješih. In enako za pločnik…da lahko narediš pločnik ampak ne v širini ki omogoča srečanje pešča in (recimo) vozička.
    Kakšna je pa potem optimalna rešitev? Ok, kolesarji lahko prehitevajo po voznem pasu. Kaj pa pešci? Stopijo čez robnik na kolesarsko? Meni se potem take kolesarske skupaj s pločnikom ne zdijo tako napačne.
    Me pa res zanima (ker cenim tvoje mnenje), če se kdo spomni objektivno boljše rešitve.

    Resnično me zanima, cenim tvoje mnenje in me zanima tvoja rešitev.

  • Odgovori Matej Zalar 19. 12. 2018 at 18:40

    Tako. Kjer je preozko, pešec stopi čez robnik na kolesarsko stezo in ob tem mu je kristalno jasno, da je na kolesarski stezi. Zdaj mu namreč ni jasno, ker to razume kot deljeno površino. Tako jaz recimo razumem pločnik/kolesarsko stezo na Zoisovi – mimo Fakultete za arhitekturo. Tam se pač kolesar prilagaja pešcem.
    Sicer pa kolesar pa na pločniku tako ali tako nima kaj iskati. Če je preozko, je lahko objesten in skoči na pločnik, sicer pa počaka in mečka v koloni, tako kot jaz čakam z avtom za 90 odstotki voznikov. Ali z biciklom za 99,9 odstotki kolesarjev 🙂
    Kolesarjem, ki parkirajo na kolesarskih stezah. pa globe! Ali pobrat ventilčke.

  • Komentiraj