Pleh za safari

Na safariju so poglavje zase avtomobili. V Keniji smo se prevažali z garo, ki se je vsak dan malo pokvarila, v Južni Afriki pa je situacija dosti bolj nobel. Čeprav ni strehe.

Ob slonu so videti precej majhni, ampak v resnici so pošasti.

Pred nekaj leti so rangerji dosti bolj obrajtali Land Roverje, potem pa so Angleži, kot nam je razlagal Louise iz Elephant Plains Lodga, naredili neumno napako: pri novejšem Defenderju so štromarijo namontirali pod armaturno ploščo, kar je za avtomobile brez strehe povsem neprimerno. Tako smo videli samo enega ali dva ostarela Defenderja, grda kot le kaj.

Zdaj skoraj vsi vozijo Toyotine Land Cruiserje z dizelskim štirivaljnikom prostornine 2 ali 2,2 litra. Nick iz Mohlabetsi Safari Lodga je imel tako rekoč novega. Glede na zavidljivo število safari avtomobilov sem si predstavljal, da neko osnovno izvedbo prilagodijo že v fabriki, ampak to ni res. Firme, ki se ukvarjajo s safariji, kupijo čisto navaden pick up in ga odpeljejo v najbližjo delavnico za predelavo. Za začetek odrežejo streho z vsemi stebrički. Potem ga špricnejo z ultra trpežno barvo, ki ji do živega ne morejo niti veje večjih dreves. Poskrbijo za bullbare oziroma za cevno zaščito okoli celega avtomobila, s posebno pozornostjo na žarometih. Na keson v tri nivoje namestijo tri vrste s po tremi presenetljivo udobnimi sedeži. Nad levi del motornega pokrova skrajno spredaj zmontirajo še zložljiv stolček za trackerja. Avto je opremljen še z dvema rezervoarjema za gorivo s prostornino po 60 litrov in s še nekaj malenkostmi. Zaračunajo od 60 do 70 tisoč južnoafriških randov, preračunano v našo valuto je to 5000 do 6000 evrov.

Skoraj nabito poln avto je videti tako:

Kolikor toliko udobno lahko torej v avtu sedita ranger in tracker ter devet turistov, no, nas je bilo enkrat deset, Angleža so dali sedet zraven rangerja. Sčasoma smo ugotovili, da je najbolje sedeti skrajno zadaj, torej na najvišji poziciji, kjer pa slabše slišiš rangerjeve razlage. Pogled iz prve vrste:

Puška je obvezen kos opreme, a jo redko uporabijo. Nick je ni še nikoli. Če bi moral, bi streljal med oči. Menda zadane hudiča in pol.

“Kaj pa če dežuje?” boste rekli. Če dežuje, si oblečeš pelerino.

“Kaj pa nevarne zveri?” boste vprašali. Doživeli smo blažji napad slona, o katerem bom pisal, ko se dokopljem do videomateriala, sicer pa živalim ne pride na pamet, da bi skakale v avtomobile, razen zadnjič neki panični impali. Vozilo s potniki smatrajo kot nenevarno celoto – če ga seveda vozi izšolani ranger in če se potniki držijo osnovnih pravil: brez vstajanja in govorjenje z normalno jakostjo. Pomagajo tudi nevtralne barve (siva, rjava, zelena, kaki). Tako je to:

Vožnja je razred zase. Potovalna hitrost je okrog 20 km/h v tretji prestavi, ko gre zares, vržejo v četrto in pospešijo proti 30 km/h. Presenetljivo reduktorja skoraj ne uporabljajo, čeprav z avtom po svinjski strmini lezejo v rečno strugo in nazaj. Vklopijo ga v globoki mivki, na primer. Dva precej pogosta terena:

In seveda, moj najljubši – popolno brezpotje. Čez grmovje in drevesa, povozijo jih s sprednjim delom in gas. Morilci dreves. Približno tako, kot je to počel naš prijatelj Ace Ventura (od 0:42 naprej).

No, ta vozila imajo vsaj še eno dobro lastnost…

…v samo nekaj sekundah si sredi afriške divjine s pogledom na vratove žiraf organiziraš vrhunski piknik!

Prejšnja objava Naslednja objava

6 komentarjev

  • Odgovori nish 18. 7. 2013 at 23:48

    Mja…pri devetih sopotnikih imaš večjo verjetnost, da ravno tebe zverina ne napade, če že napade. 😀 Se mi pa zdi kar gneča v/na avtu.
    Trackerski stol se mi pa najbolj dopade.
    Jima sem pa ravno v soboto ujela na TV – še z boljšo mašino za “morenje” dreves.

  • Odgovori vesna 19. 7. 2013 at 8:31

    Ena nevmesna, ampak ko si že omenjal barve. Ne razumem, zakaj se tej barvi reče kaki barva, če je pa kaki kot sadež oranžen 😀

  • Odgovori prvafaca 19. 7. 2013 at 9:26

    morilec dreves in to povratnik…

  • Odgovori miran 19. 7. 2013 at 9:34

    Impresivna mašinerija.

  • Odgovori Nergač » Kralj 30. 9. 2013 at 19:22

    […] mešanici agleščine, afrikaansa in lokalnih narečoj domorodcev. Nick je šaltal v četrto in Toyoto pognal celo čez 40 km/h, dokler ni zaružil v grmičevje in pred nami je na lepem stala […]

  • Komentiraj