Po letu in pol

Pippa bo čez tri mesece stara dve leti. Ob tej fotografiji se zavem, da je že odrasla psica. Pojma nimam, kam je pobegnil čas. Ljudem še vedno razlagam, da je stara leto in pol. In koliko je stara, me vpraša vsak drugi, kar je nadležno bolj, kot si lahko mislite. Ko jim povem, se vsi čudijo, češ, sem mislila, da je mlajša, ker je tako živahna. In potem jim, če sem zelo dobre volje, razložim, da bokserji ostanejo otročji do smrti. Pogovor poteka nekako tako:

“Koliko je star?”

“Leto in pol.” (Saj vem, da te ne zanima, ampak samo ne veš, kako bi načel pogovor.)

“Kako mu je ime?”

“Pippa.” (A ne vidiš seskov?)

“Aja, a je punčka?”

“Ja.”

… nekaj mučne tišine, ampak mislijo, da morajo nadaljevati s traparijami.

“Vedno sem si želela bokserja!”

“Aha.” (Kaj me briga.)

“Ampak so živahni, a ne?”

“Ja.” (Očitno si si želel/a nekaj, o čemer nimaš pojma.)

“Kako to, da ima rep? A jih niso bokserjem rezali?”

“Po novem je prepovedano.” (Prosim, ne sprašuj naprej.)

“A, tako. No, saj zdaj so bolj luštni.” Ali, ponavadi kakšni zadrti tipi, ki mislijo, da so pedri manjvredna bitja: “Zame bokser z repom ni pravi bokser!”

“Anede.” Ali, zadrtim tipom, ki mislijo, da bokserji z repom niso pravi bokserji: “Aha.”

“Zakaj so jih pa rezali?”

In tako naprej in tako naprej …

Ponavadi tudi poznajo nekoga, ki je imel bokserja in mislijo, da me zanimajo njihove anekdote, za katere sumim, da so zlagane, ali pa debelo pretiravajo. En bokser je živel 16 let, drugi je tehtal 55 kilogramov, tretji je obvladal enake stvari, kot jih obvlada triletni otrok, četrti je poklal na desetine mačk, peti je bil izredno nevaren, šesti ne bi nobeni mački skrivil niti brka …

“Aha.”

Prejšnja objava Naslednja objava

15 komentarjev

  • Odgovori Ana 12. 1. 2013 at 18:20

    “Ful luškana.”

    “Aha.”

  • Odgovori Katarina 12. 1. 2013 at 19:20

    Takšni pogovori se dogajajo še ob veliko drugih temah. Recimo otrocih, službi, počitnicah ipd. Small talk pač. In ja tudi men gre na živce! Če se imava kaj za pogovarjat, se pogovarjajva, drugače pa greva vsak svojo pot a ne? 🙂

  • Odgovori seamus 12. 1. 2013 at 19:43

    One of the things Ford Prefect had always found hardest to understand about humans was their habit of continually stating and repeating the very very obvious, as in It’s a nice day, or You’re very tall, or Oh dear you seem to have fallen down a thirty-foot well, are you all right? At first Ford had formed a theory to account for this strange behavior. If human beings don’t keep exercising their lips, he thought, their mouths probably seize up.

  • Odgovori seamus 12. 1. 2013 at 19:45

    After a few months’ consideration and observation he abandoned this theory in favor of a new one. If they don’t keep on exercising their lips, he thought, their brains start working. After a while he abandoned this one as well as being obstructively cynical and decided he quite liked human beings after all, but he always remained desperately worried about the terrible number of things they didn’t know about.

  • Odgovori Blazz 12. 1. 2013 at 20:07

    Bi mogu videt (slišat) kakšne ti poka folk, ko pride gledat leglo mladičkov… za zjokat. Enkrat mi je en nabil, da je mel psico nemško ovčarko težko 70 kil.
    Alpa pred kratkim sem domov dobil psa, katerga je lastnik kupu pr nam pa je ta gospod pred kratkim žal umrl, in sem ga vzel nazaj, (sicer bi ga evtanaziral) dokler ga nisem nekomu oddal, kuža je bil star dve leti in pol.
    Neverjetno kakšen folk lah srečaš, res. 🙂

  • Odgovori aaaaaa 12. 1. 2013 at 22:44

    in isto bo s potomci..tvojimi ne od Pippe… :D….

  • Odgovori aaaaaa 12. 1. 2013 at 22:49

    mislim s pogovori…ista vprašanja kar naprej..in isti odgovori…mene najbol zmoti, k poj rečejo: naš/a je pa to in to..naš/a pa še ne hodi, naš/a je pa govorila že takrat in takrat..mislm..B R U H! kaj me boli kurac, kaj je vaš/a………

  • Odgovori ema 13. 1. 2013 at 12:02

    ja pol te je pa najbojš kr pr mir pustit…
    potem si eden od tistih, ki mu je težko pozdravit ko se srečaš…sam sebi zadosten…
    ne vidim nič spornega če te ogovorijo in poklepetajo…mogoče je kdo od njih tudi osamljen ali pa mu je samo všeč kuža…
    ljudje ki imajo živali naj bi imeli tudi radi ljudi tako pravijo…
    potem pa na en osamljen grič pa bo…
    Ema

  • Odgovori Sašo 13. 1. 2013 at 15:15

    aaaaaa:

    RESPECT!

  • Odgovori kasai 13. 1. 2013 at 15:25

    Huh, si nadut in poln samega sebe.

    “In potem jim, če sem zelo dobre volje, razložim…” …pazi, da ti krona ne pade s pleše!

    Zdaj me boš seveda poslal nekam, ali pa tudi ne, ker ti se s takimi pezdeti ne ukvarjaš 🙂

  • Odgovori Morrigan N. 13. 1. 2013 at 15:31

    O shit, sej res! S pamži bo čist ista zadeva. :/

  • Odgovori chef 13. 1. 2013 at 18:03

    @aaaaaaa: “Mi imamo pa s hrbtenico težave, smo imeli operacijo, in zdaj imamo prepoved nošenja palica …” sem gledal lastnico, pa je čisto zdrava, no, vsaj hrbtenica je videti v redu.

    @kasai: Točno to mi povejo tudi ljudje, ki me srečćajo na ulici. Rečejo: “O, ti si pa Nergač, te redno berem. Ampak v živo si še bolj nadut!”

  • Odgovori darja 15. 1. 2013 at 5:52

    Jaz pa mislim, da je Chef v uvodu malo izzival.
    In glej ga zlomka – vsi mu prikimavajo, se posmehujejo naključnim, dobromislečim ljudem na tem delcu sveta, v tem času.

    Upam, da v resnici niste takšni.

    Kaj vam res ni toplo pri srcu, da te ogovori nn človek, čeprav nima zaključene veterinarske fakultete?
    Kaj res niste ponosni, da sploh kdo pogleda vašega malčka?

    Uff, to ni dobr!

  • Odgovori lara 15. 1. 2013 at 10:39

    Ah, lepo vas prosim, kje je tu nadutost?
    A je nadutost to, da imaš svoj krog ljudi s katerimi s razumeš in pogovarjaš in se ti z ostalimi ne ljubi pogovarjat? Potemtakem smo se dolžni ukvarjat prav z vsakim, ki si zaželi malo našega časa in pozornosti? Jaz svoj čas in energijo vlagam v ljudi, ki so mi blizu.

  • Odgovori chef 15. 1. 2013 at 17:08

    Saj pravim, po letu in pol začne človeka to
    živcirat.

  • Komentiraj