Pobijali so … ampak so tudi zidali

Leta 2019 je spet postalo jasno, da bi bilo precej bolje, če pred sedemdesetimi leti zmagovalci vojne ne bi poražencev po hitrem postopku pometali v fojbe, ampak bi jim prej sodili. Teh dogodkov se zdaj spomni samo še Boris Pahor, populisti pa vseeno izzivajo in navsezadnje vse skupaj izzveni v obtoževanje drug drugega in v opravičevanje enih dejanj z drugimi. Češ, saj ste vi začeli, zato se nam morate kvečjemu opravičevati, mi pa smo imeli dober razlog.

Različni temelji, enak učinek

Pri tem pa mi sploh nismo več mi. Mi smo čisto drugi ljudje, ki naj bi nam zgodovina služila samo kot učiteljica. Učila naj bi nas, da totalitarizmi niso rešitev. Izvensodni poboji in kolaboracija pa tudi ne. Ampak nič se nismo naučili. Nihče se več ne spomni teh dogodkov, a se spet zbiramo na neofašističnih shodih ali pa se delamo, da ni bilo kolaboracije in da ni bilo komunističnega nasilja. Celo našemimo se v starinske uniforme in dobivamo povsem resne zamisli, da bi ulice imenovali po diktatorjih.

Če bi neko štiripasovnico na obrobju Rima poimenovali Via del Duce, smo lahko prepričani, da bi slovenski narod podivjal. In prav bi bilo, da bi protestirali. Ko so nameravali neko štiripasovnico na obrobju Ljubljane poimenovati Titova cesta, pa so isti ljudje divjali ob pritožbah dela javnosti, ki je temu nasprotoval.

Prepričati nas skušajo s pretvezo relativizacije; ker je temelj fašizma rasizem, komunizem pa je v osnovi celo dobrohoten sistem. To je res, a takšni ustvarjalci zgodovine pozabijo na človeški vidik: učinki obeh totalitarizmov so na koncu precej podobni, sploh za tiste, ki so končali pred strelskimi vodi in v jamah ali pa so jim prisluškovali v njihovih lastnih dnevnih sobah.

Groteska od Ducejeve do Titove ceste

Tisti isti predsednik Evropskega parlamenta iz Italije, ki je klobasal o fojbah že v Bazovici, kasneje razpreda o dobrih stvareh, ki jih je naredil Benito Mussolini, in politično korektni levičarji podivjajo, potem ko seveda najprej prikladno vzamejo te bedarije iz konteksta. Res je: politik naj ne razpreda o pozitivnih učinkih totalitarnega režima, četudi so v tistih časih gradili ceste, mostove in cela mesta. O tem naj debatirajo zgodovinarji, ne pa politiki, če naj jih jemljemo resno.

Seveda je tudi v tem primeru zanimivo, da se s povsem drugimi vatli sodi ocene o pozitivnih učinkih Titove vladavine. Tudi po letu 1945 so gradili ceste in mostove in nebotičnike in cela mesta, udarno, učinkovito, brez nekih kmetov, ki bi težili zaradi svoje pedi zemlje. Nesporno je dobro, da so tudi kaj postavili in ne samo ropali po gradovih. Prav je, da se organizira razstave o takratni arhitekturi.

In zaradi mene se lahko množice hodijo klanjat staremu v Kumrovac in na Dedinje. Samo ne se potem čuditi, da podobni pacienti hodijo tudi po Italiji in po Nemčiji. Seveda so nevarnejši od slovanskih nostalgikov, kakršen je tisti navdušenec, ki je na tekmah oblečen kot Tito v barvah slovenske reprezentance. So pa enako groteskni. Od Tajanija do Židana. In od zadnjega nostalgika do zadnjega fašistka.

Prejšnja objava

10 komentarjev

  • Odgovori Cecil 14. 3. 2019 at 20:37

    Danes v Ljubljani je pa isto … Krade, ampak saj tudi zida

    • Odgovori Jani 16. 3. 2019 at 14:23

      ON ne… Drugi pa, ki *dobijo* posel… In naredijo 150 mio eu minusa…. (:

  • Odgovori Disguy 14. 3. 2019 at 22:17

    Super zapis. Dodal bi to, na kar si ti morda namignil, a ne povedal eksplicitno: fašizem in komunizem imata več skupnega kot bi si želeli podporniki obeh režimov priznati.

    1. Tako v fašističnih kot v komunističnih ideologijah je prišlo do prevzema akterjev na trgu – gospodarstva s strani vodilnih fašističnih/komunističnih politikov. Fašisti so bili prepričani, da bi bila bolj centralizirana država bolj učinkovita pri razvoju gospodarstva, zato so spodbujali združevanje manjših podjetij v večja. Originalni lastniki obdržali nadzor, a so se bili prisiljeni de facto podrediti vladajoči stranki in vzpostaviti tesno sodelovanje. V komunizmu je partija preprosto zasegla premoženje vseh podjetnikov in vzpostavila neko obliko planskega gospodarstva.

    2. V obeh režimih so ”podkupovali” podanike po principu panem et circenses oz. s socialnimi transferji. Povečini takimi, ki so bili z ekonomskega vidika vedno nerealistični.

    3. Obe ideologiji sta si izbrali svojega sovražnika, ki naj bi bil glavni krivec za tegobe sveta. V primeru fašizma so bili to Judje/tujci/izobraženci/cigani, v komunizmu pa jasno premožnejši (in tudi izobraženi): meščani, gospodarstveniki in klerikalci.

    4. Pred 2. svetovno vojno je nemški Gestapo dobil marsikatero idejo o vodenju koncentracijskih taborišč od SZ, kjer so po revoluciji pridobivali izkušnje na tem področju že več kot 10 let prej

    4. Nemčija in SZ sta tudi podpisali sporazum Molotov-Ribbentrop. Res da je koristil obema (do trenutka, ko je Hitler precenil nemške zmožnosti), a so nekatere skupne točke med ideologijama zagotovo prispevale k temu, da bil sprejet in so se ga nekaj časa držali.

  • Odgovori Winston Wolf 15. 3. 2019 at 9:01

    “Socializem, ki mi je kmalu zatem postal privlačen kot alternativa, se je sčasoma tudi izkazal za nezadostnega. Spoznal sem, s pomočjo Orwella, da veliko takšnega načina razmišljanja izvira iz sovraštva do bogatih in uspešnih namesto iz iskrene skrbi za revne. Poleg tega so bili socialisti pravzaprav bolj kapitalistični od kapitalistov. Enako močno so verjeli v denar. Mislili so samo, da bodo težave, ki pestijo človeštvo, izginile, če bodo denar imeli drugi ljudje. To preprosto ni res.”
    (Jordan B. Peterson: 12 pravil za življenje str. 186-187)

  • Odgovori Double D 15. 3. 2019 at 13:29

    Prima, ena konkretna debata!

  • Odgovori Matej Zalar 15. 3. 2019 at 21:43

    @Disguy: Vedno ti bodo rekli, da jugoslovanski socializem ni bil enak kot sovjetski … Kar je res. Ampak povej to tistim, ki so jim nacionalizirali premoženje ali pa so jih tako ali drugače utišali. Pripadnike plebsa bi še razumel, da so užaljeni, ker so včasih lahko šli na dopust v Poreč, zdaj pa ne morejo a Maldive kot njihov sosed, in so zaradi tega razpizdeni. Nostalgija nekih Pirjevcev in podobnih je pa naravnost groteskna, malo pa verjetno tudi škodljiva.

    @Winston Wolf: Si ti nor? Pa ne moreš citirati Jordana B. Petersona, no, to vendar ni politično korektno 🙂 Da ima prav, pa dokazujejo dogodki na gradu Strmol leta 1944.

    • Odgovori Disguy 17. 3. 2019 at 17:11

      Hahah, taka primerjava sovjetskega in jugoslovanskega socializma izpade kot če bi rekel, da če našpricaš drek s parfumom ni več popoln drek, ker malce manj smrdi 🙂

      Pirjevec, Turnšek in co. ne bi bili škodljivi. če bi bili neko obrobno politično gibanje, tako kot je (zaenkrat) npr. Štajerska varda. Ampak lahko se strinjamo, da še zdaleč niso obrobno gibanje.

  • Odgovori filmoljub 16. 3. 2019 at 9:13

    Da o nekih časih drugače govorijo tisti, ki so jih doživeli, kot oni, ki jih niso, je seveda pričakovano in razumljivo. Da so bili v preteklih časih jebena stranka nekateri neprilagojeni ali moteči elementi oz. omembe nevredna peščica, danes pa smo jebena stranka kar večina oz. dobesedno vsi, je pa menda tudi očitno. Kot tudi to, da ni sistema, ki bi bil pošten in pravičen do vseh. Problem pri vsem skupaj je le to, da si tega ne priznamo, temveč razpredano ideologije — ki navsezadnje služijo samo in zgolj kot politične točke. Položnic pa te ideologije ne plačujejo. Peterson je pa svinjsko obogatel, mimogrede. Pri čemer ni nič narobe, seveda. Samo povem.

  • Odgovori Disguy 16. 3. 2019 at 14:01

    @Filmoljub: To je kvečjemu dobro. Če ne bi prišel do tega denarja, bi ga lahko njegovi delodajalci/univerza v Torontu oz. katere od vladnih organizacij, ki dodeljujejo sredstva za raziskave, zajebavali po dolgem in počez. Mimogrede, bral sem da mu je neka taka organizacija, ki dodeljuje sredstva, zavrnila prošnjo za sredstva kmalu po tem, ko se je prvič izpostavil v javnosti. Zdaj ko je postal bolj znan mu tako nagajanje ne bi moglo več povzročiti toliko škode in bi kvečjemu rezultiralo v neodobravanju velikega dela javnosti.

  • Odgovori filmoljub 16. 3. 2019 at 14:12

    Se strinjam. To je, mimogrede, vedel že Russel Crowe oziroma Gladiator oziroma njegov modri mentor Proximo (Oliver Reed): “Win the crowd, and you’ll win your freedom.” 😎

  • Komentiraj