Poleti kot emir!

Počasi bi lahko napisal kaj o eskapadi v Južno Afriko. Naredil bom izjemo in opisal tudi pot do tja.1 Žal vsaka pot na drug konec sveta vključuje tudi letenje. Nekaterim je večurno tlačenje v ekonomskem razredu, ki ga popestrijo z večurnim postopanjem po letališčih sicer zabavno, a jaz ne sodim mednje. Za vrhunec celodnevnega potovanja imam trenutek, ko končno sezujem čevlje in nogavice. Za razliko od marsikaterega potnika se namreč na letalu ne sezuvam, ker se mi zdi to malodane barbarsko.

Južna Afrika je dlje kot sem si predstavljal. Od domačih vrat do hotela smo tja grede potovali kakšnih štiriindvajset ur, nazaj grede pa zaradi najnesposobnejšega turističnega agenta vseh časov celo dobrih trideset ur. Ampak, brez skrbi, so mi rekli: letimo z Emirati, po pripovedih znancev in prijateljev daleč najboljšo letalsko družbo na svetu, ki me bo prepričala, da je letenje zabavno. Isti ljudje so me tudi prepričevali, da me bo dubajsko letališče presunilo z udobjem, krasnimi trgovinami in vrhunskimi restavracijami.

Na koncu moram priznati: vesel sem, da nisem Arabec. Ali, še huje: Indijec na delu v Dubaju.

Prvi stik je sicer res prijeten: v letalih je nekaj več prostora za noge, ki pri moji višini niti ni bistven, predvsem pa deset točk od desetih podelim z vseh vetrov nabranim stevardesam. In stevardom. Sumim, da pred vsakim poletom skočijo k frizerju in verjetno tudi k maskerju. Tudi stevardi.

Po svoje me je navdušil tudi informacijsko-zabavni sistem. Tja grede sem celo postavil rekord Tetrisa, ne samo mojega stola, ampak celega letala, kar štejem za enega svojih večjih športnih uspehov. A po drugi strani bi raje videl, če bi imeli samo muziko, ker bi tako vsaj kaj pametnega prebral, ne pa da sem se polovico časa ukvarjal z igricami, drugo polovico pa buljil v modro dogajanje pred nami ali v puščavo in morje pod seboj. Poleg tega me je nazaj grede popolnoma raztogotilo – skoraj sem doživel živčni zlom – vsiljivo oglaševanje superiornosti Dubaja, ki da ponuja2 najboljšo zabavo, najboljšo hrano, najbolj nore trgovske centre, najlepše plaže, najlepšo puščavo, najbolj atraktivne hotele … ogabno. Sem že povedal, da je Dubaj skoraj zadnje mesto, ki si ga želim videti?

Na letalih mi gre najbolj na živce hrana. Lahko ponudijo deset različnih menijev, pa me še vedno ne bodo zadovoljili. Tega jim niti ne gre zameriti – v ekonomski klasi deset tisoč metrov nad zemljo nekaj sto potnikom ne morejo ponuditi drugega kot hrano, za kakršno so paranoiki pred tridesetimi leti trdili, da jo bomo jedli vsak dan.3 Zamerim vsesplošno mnenje, da je pri Emiratih kulinarika na najvišjem možnem nivoju. V resnici je samo preveč posodic, pokrovčkov, serviet, papirčkov, vrečk, lončkov in drugega sranja, ki ga tlačiš po vseh mogočih žepih in se samo čudiš, da se v smeteh še nismo utopili. Če bi toliko plastike in papirja kot med enim štiriurnim letom z Emirates porabil vsak dan, bi koš za smeti praznil po vsakem obroku.

Pa mokre brisačke pred letom pa mokre brisačke med letom pa mokre brisačke po pristanku … Se zavedate koliko svinjarije je to? Devetsto mini brisačk samo za let Benetke–Dubaj. Nekaj takega si lahko izmislijo samo arogantni ignoranti brez občutka za denar, ki zapravljajo kot ubrisani, medtem ko Indijci zanje delajo za plače, ki mejijo na sužnjelastniški odnos. Mi si pa mislimo, da je to super.

  1. Klasična napaka neizurjenih potopiscev je, da za začetek na dolgo in široko opisujejo pot od Ljubljane do Münchna, vključno s podrobnostmi o cestninah, tunelninah in povprečni porabi griva. []
  2. Nimate pojma, kako me jezi, ker vsi piarovci, žal čedalje pogosteje tudi novinarji, kar naprej uporabljajo besedo ponujati – kot da ima peščena plaža sama po sebi kaj ponuditi. []
  3. Če dobro pomislim, se niti niso motili. []
Prejšnja objava Naslednja objava

19 komentarjev

  • Odgovori zmago1 5. 4. 2013 at 18:49

    Eden bolj bednih tvojih prispevkov, sploh ne vem kaj si hotel v bistvu povedat?

  • Odgovori seamus 5. 4. 2013 at 19:39

    China Airlines (Tajvan, ne Kitajska) in Eva Air imajo zadeve povsem enake, samo če se lotiš hrane sistemsko, ugotoviš, da te posodice lepo pašejo ena v drugo in je čist OK. Bolje je edino na Lufthansi, kjer smo dobili bombažno brisačko za higieno in res skoraj okusno hrano. In sam se sezujem, ker s tem dobim par cm in vedno mi je vroče. Pa sj dobiš papirnate copate, tako da ne vem kaj je to barbarskega. Poleg tega si na tistih dva do tritisoč višinske precej neobčutljiv na vonjave, pa še zrak je nezdravo suh.

  • Odgovori blitz 5. 4. 2013 at 20:41

    Tako daleč nisem še nikoli potoval v ekonomskem razredu, ker pač medcelinsko še nikoli nisem potoval zasebno. Sezuvanje in preobuvanje v letalske dokolenke mi je v užitek, res pa si to težko predstavljam v ekonomskem razredu. Haha, tudi meni gre na živce vsa tista hrana, vsi krožnički, pladenjčki, papirji in folije. in ja, raje bi pošten sendvič.

  • Odgovori željko 5. 4. 2013 at 21:00

    No jaz sem bil z Emorates zelo zadovoljen, ko sem z njimi letel na Maldive. Posebej pa presenečen nad jedilnim priborom, ki je za razliko od vseh ostalih prevoznikov, pravi kovinski in ne navzgravžen plastični. Dobil deko za pokrit, ko zaspiš da te ne zebe. Gledal cel kup filmov na svojem TV v prednjem naslonu, gledal dol in naprej. Ter užival v glasbi preko slušalk. Hrana pa kakor je komu všeč ali pa ne…. Dubajsko letališče in frišop, pa ogromno zlata tam. Tiste dve ali tri ure, ko sem moral počakat na let naprej v Male, je bilo kar zanimivo.

  • Odgovori chef 5. 4. 2013 at 22:59

    @zmago1: Saj pravim, opisovanje poti je klasična napaka.

    @seamus: Seveda posodice pašejo druga v drugo, ampak a zdaj naj se pa ukvarjam z njihovim arabskim/indijskim zaporedjem, ker hočem, kaj vem, lososa v sladko-kisli omaki žret točno ob 23.30 zvečer? Sezuvanje v ekonomski klasi je pa brabrsko. In konec. Enako velja za vlake.

    @blitz: Ha! Točno to. Dajte mi dober sendvič ali dva in čao. Odpade vsa zapletena logistika.

    @željko: Ma daj no, kar se pribora tiče, se jaz ne bi pretirano navduševal – je pa res, da sem ta pribor ukradel. Kar se tiče dekc, filmov in muzike – vse to sem jaz dobil že pred petnajstimi leti na British Airways, Air France in Turkish Airlines, pa nihče ni vzdihoval od ugodja kot pri tem Emirati nategu. Da ne govorim o dubajskem letališču – jaz sem se bolj prijetno počutil na OR Tambo v Johannesburgu, da o vseh drugih evropskih letališčih sploh ne govorim.

    Tisto, kar hočem povedat (in @zmago1 tega seveda ne bo razumel, če ne povem eksplicitno) je, da Emirati niso nič boljši od Lufthanse, Air France, British Airways ali Turskih Airlines. Niso niti nič slabši, seveda. Razlikujejo se v podrobnostih, je pa res, da imajo Emirati kerozin menda skoraj zastonj in lahko zato nudijo neumnosti kot so kovinski jedilni pribor in malo bolje plačane stevardese, kar pa konec koncev meni ne pomeni skoraj nič. Raje bi prišparal 100 evrov.

  • Odgovori blitz 6. 4. 2013 at 7:49

    Kakšni dve desetletji nazaj sem letel iz Zuricha v LJ. To so bili še drugi časi, verjel ali ne, so me pri čekiranju v Zurichu vprašali, ali sem kadilec ali nekadilec. Debelo sem gledal, biti nekadilec na tistem DC9 pa je v resnici pomenilo, da so me dali v business. Edini sem sedel v kar velikem business razredu in dobil čudovito škatlico z izbranimi jedmi, ki jih sploh ne maram – morskimi sadeži. Zraven pa zavistno gledal, kako je stevardesa potnikom nazaj v ekonomski razred (kadilski???) nesla kar krepke sendviče.

  • Odgovori somersault 6. 4. 2013 at 8:55

    Mene tudi niso kaj posebej navdušili. Imajo sicer določeno udobje, pa stevardese in stevardi so res kot iz revije, ampak niso pa moja top letalska družba. Tudi dubajskega letališča sem imela po dveh urah vrh glave.
    Je bil pa pri nas na enem od letov še hujši primer kot smrdeče noge. Tip v vrsti pred nami je imel očitno hude prebavne motnje, saj je ob 4h zjutraj vsaj 15 vrst aviona prebudil s svojimi plini. Takrat sem bila hvaležna za tople mokre brisačke, da sem si pokrila nos 🙂

  • Odgovori Anonimno 6. 4. 2013 at 8:57

    Kaj si potem misliš o tisti, ki na vlaku sezujejo čevlje in dajo noge na nasprotni stol?

  • Odgovori chef 6. 4. 2013 at 10:42

    @blitz: Če ne maraš morskih sadežev je pa to res čisto tvoj problem 🙂

    @somersault: Problem Emiratov vidim tudi v tem, da je na avionu vedno ogromno Indijcev in Kitajcev, ki so sicer čisto simpatični, imajo pa, če se lepo izrazim, pač določen vonj, na katerega mi nismo navajeni. Ampak tako pač je, neprijetnosti med potovanjem z letalom pašejo zraven, kot tudi paše zraven, da se potem malo razburjamo, hehe.

  • Odgovori zmago1 6. 4. 2013 at 13:30

    Res ne vem kaj potrebuješ udobje, hrano, nasmehe na letalu za tiste par ur,… Sam postavljam pri letalskem prevozu na 1. in 2. mesto varnost in ceno. In vsaj za po Evropi je Ryanair zmaga,…ima najnovejše avione 737-800 in najnižje cene. Pa še nekaj je dobro da gre vse zelo zelo hitro,….pa ne v smislu da bi te kdo preganjal, ampak zadeve klapajo. Sem pa opazil neko čudno dinamiko cen. Včasih je bilo da prej si kupil karto=ceneje je bilo. Ravno sedaj sem kupil karto 3 mesece vnaprej in je cena potem padla dva meseca pred odhodom za cca 25%!? Sedaj en mesec pred odhodom je začela pa precej rastet kar je dobro hehe

  • Odgovori Zmrda 6. 4. 2013 at 16:26

    Emirati so 100x, ma kaj 100x, 1000x boljš od lopovskih šalabajzerskih hinavskih ciganskih Air France. Pa nebi zdaj s čim so me tako razburili.

    Letališče v Dubaju pa ne vem, meni ni nič posebnega…polno enih dragih trgovin na kupu in to je to. Z dragih mislim, da so isti izdelki že pri nas v BTCju cenejši, kaj šele kje drugje.

    Pri hrani sem pa jaz vesel samo prvega obroka. Ko prej 3 mesece nisem jedel letalske hrane in o, kako je vse lepo zavito in saj ni tako slabo. Čeprav med jedjo ves čas lovim odvečne posodice in ostalo bedarijo, da ne zleti dol iz pladnja zaradi prenatrpanosti. Drugi in vsi nasledji obroki so pa samo še druga stvar z istim okusom in če je letov in hrane preveč sledijo še prebavne težave sicer jeklenega želodca :).

  • Odgovori prvafaca 6. 4. 2013 at 20:14

    kakih 15 let nazaj se je še dalo uživati. Včasih ni šlo direktno iz LJ v Pariz, pač pa preko Franfurta. In tega leta FRKF -Paris se še danes spominjam – porcelanasti krožniki, pravi pribor, stekleni kozarci. Fois gras, sveže ostrige, francoski šampanjec in tiste seksi 3 dcl flaške raznih Bordojcev. Komaj so me spravili iz aviona. To so bili časi ko se je še kulturno letelo.

  • Odgovori Seamus 6. 4. 2013 at 20:59

    @chef – klinc gleda barbarskost, važn da sem udobno spal (kolikor je pač možno), ker s čevlji ne morem stegnt nog pod sprednji zic.

  • Odgovori robbn 7. 4. 2013 at 9:58

    @blitz: uf, si me spomnil kako sem tudi jaz 94-tega kadil na DC-9 iz Ljubljane v London. Že takrat mi je bilo smešno – dim po celem, kot avtobus ozkem avionu. Sedel sem bolj zadaj, otresal pa v pepelniček na naslonu za roke.
    Ne pa zdaj; sezuvanje, slačenje…

  • Odgovori chef 7. 4. 2013 at 18:48

    @seamus: Meni je smešno, da smo lahko 10 ur v čevljih v službi, na letalu pa iz nekega čudnega razloga ne moremo biti. OK, mogoče, če imaš dolge krake. Tudi če so na voljo copatki, v bistvu ni problema – ampak jaz takole videvam ljudi na letu LJ-München.

    @zmago1: Ryanair je verjetno res super, ampak nisem prepričan, da letijo v Johannesburg 🙂

  • Odgovori Seamus 7. 4. 2013 at 22:52

    @chef – načeloma v službi ne spim, kar pa pri menjavi časovnih pasov kar prav pride. Jaz to jemljem kot nekakšno folkloro – sezuvanje, hrana, film, hrana, pokrivanje z deko, spanje, umivanje, hrana. Nekak se je treba prepričat, da zdržiš 13ur na letalu praktično brez premikanja.

  • Odgovori Zabartma 8. 4. 2013 at 8:13

    Kaj pa cuga? Kolega je pred leti ravno tako letel preko Dubaja v Johannesburg z Emirati in se ga je pošteno nalizal na račun šejkov…

  • Odgovori chef 8. 4. 2013 at 20:41

    @Zabartma: Po mojem bi se ga lahko fajn nacuzal, ja, ampak je že samo potovanje naporno in jaz sem moral biti naslednje jutro čil in zdrav. Pa še to sem potem zamudil na zajtrl, sicer čisto zaradi objektivnih razlogov oziroma zaradi prekletega pametnega telefona 🙂

  • Odgovori blitz 8. 4. 2013 at 21:36

    chef, v službi tudi hodim naokrog, in večinoma ne ležim… če bi pa stegnil krake in gledal kak film, bi se mi pa hitro sezuvalo. No ja, in če pomislim, na Dunaju, ko smo imeli bolj fancy prostore, sem se celo preobuval v natikače.

    Ryanair, mislim, da ne bi mogel 8 ur buljiti v tista odvratna rumena naslonjala 🙂

  • Komentiraj