Polnočnica na Jančah: umno, kratko in jedrnato

Letos bo polnočnica na Jančah, mi je rekla Lisica. Lani se mi je uspelo izgovoriti na utrujenost, letos pa ni šlo, ker je že vse zorganizirala. Presenetilo me je, da je polnočnica po novem, ne opolnoči, kot bi utegnili sklepati, ampak ob desetih ali celo že ob osmih zvečer. Poleg tega je šel del družine k maši v eno sosednjo vas ob osmih, mladina pa v drugo sosednjo vas ob desetih. Tako človek ne more v miru pojesti večerje ne prej, ker se mu mudi k maši, ne potem, ker je že zaspan in potencialno še vinjen. Situacijo smo salomonsko rešili tako, da smo jedli pred in po polnočnicah. Ali kakorkoli se že reče polnočnicam, ki niso opolnoči, ampak ob osmih ali desetih zvečer.

Polnočnica na Jančah ob desetih zvečer

Po večerji z narezkom, tatarskim biftekom, merjaščevo in govejo pljučno pečenko, zelenjavno krompirjevim pirejem in kašo za glavno jed ter lahko sladico za poobedek sem imel tako komaj deset minut časa za krepilni dremež. In odločno premalo časa za prebavo. Na Janče naj bi šli peš, v zimski idili in v soju bakel.

Kot sem predvideval, ni bilo od zimske idile nič. Snega je bilo precej manj kot zadnjič na Svetem Jakobu, preveč smo se oblekli in v skladu z mojimi pričakovanji se je tudi izkazalo, da so bakle popolnoma neuporabna svetila. Migetajoča svetloba odločno pokvari vidljivost pod zvezdnim nebom, poleg tega pa so bakle v vetru kar naprej ugašale in celo osmodile frizuro.

Da sem sploh šel k maši, me je Lisica prepričala z obljubo, da je polnočnica na Jančah kratka, da župnik ne govori veliko in da ne govori neumnosti in da se gre potem na kuhano vino. Res ni govoril veliko in dobro je povedal. Veseli moramo biti duhovnikov, ki govorijo malo in pametno, oni so tisti, ki zadržujejo ljudi pri maši.

Kuhano vino smo kasneje podprli še z nekaj šilci žganja, zato smo se dol raje peljali, del odprave na sedežih, drugi del pa v prtljažniku, ki je pred mesecem dni gostil svinjo. Gospod so sicer pridigali, da bistvo božičnih praznikov ni prenajedanje, a v treh urah sem se čudežno zlakotil in uničil še en del zaloge pršuta, ciganskega kruha, potice in božičnega kołača.

Predbožični večer je bil očitno spet bolj živahen kot bo svetega Silvestra dan.

Prejšnja objava Naslednja objava

5 komentarjev

  • Odgovori Seamus 26. 12. 2017 at 21:50

    Tudi v Kamniku so polničnice ob enih podobnih urah. Jaz sem praznike lepo prelažal. V petek zvečer po službi me je navilo na 39,5 in so šli prazniki mimo. Danes imam občutek, da bom šel jutri lahko v službo. Damn!

  • Odgovori jazsembog 27. 12. 2017 at 0:51

    Po dolgem času nisem šel k polnočkam. Brez slabe vesti. Enostavno sem crkjen te dni. Praznike sem v glavnem prespal. Bližam se 30tim in to čutim, vse težje delam po 16 ur na dan. Zgleda da je čas, da resno zaposlim več ljudi, outsourcam delo na druge, si dam kravato gor in se začnem špilati vodjo. Mogoče zinem za TV kot ostali frajerji v kravatah, kako bo moje podjetje “rešilo” slovenijo. To me čaka v letu 2018. Ali postati tipičen dolgočasen podjetnik, ali pa pošljem par projektov oz par ljudi v pičko materno, grem v vietnam in odprem nekaj hostlov in se večino časa čoham po jajcah.
    Vse se mi že na neki način upira. Prijema, me da bi šel v butan glumit hipija.
    Mogoče se mi pa vtrga do kraja in se v letu 2018 preselim v elitno slovensko sosesko. Nedaj bog, toda kdo ve.
    Vesele praznike, naj vino (oz kuhanček) teče v potokih. Da bi ble babe v letu 2018 manj tečne. Bog vam naj da zdravja, ker pameti marsikomu nemore.

  • Odgovori Party - zanka 27. 12. 2017 at 12:19

    Polnočnica ob 20h, je isto, kot matineja v kinotu ali včasih diskač za mladoletne. 😉

  • Odgovori Matej Zalar 28. 12. 2017 at 19:28

    @Seamus: A si že v službi 🙂

  • Odgovori Seamus 29. 12. 2017 at 16:48

    Matej – Že ali še? Zadnje cajte sem kar skoz.

  • Komentiraj