Portali za samske

Ko je moški star trideset let in je še kar samski, njegovo neurejeno življenje pa je razpeto med službo, prehranjevanje v cenenih menzah, popoldansko rekreacijo in večerno popivanje v zakotnih beznicah, kjer deset let mlajšo natakarico pozna po imenu in ji, upajoč, da bo enkrat popustila, pomaga pospravit mize in pepelnike, navsezadnje pa se v razmetanem stanovanju ob slabih akcijskih filmih do zgodnjih jutranjih ur baše s čipsom, se slej ko prej sreča s predlogom, da bi si lahko družico poiskal na dogodkih za samske.

Dogodki za samske niso končna točka, ko nižje ne gre. Najnižja točka ni niti naslajanje ob nagih babah v cenenih striptiz klubih ali celo neformalni abonma v bordelu v stanovanjskem bloku sredi Ljubljane.

Verjetno je zelo težko preseči aplikacijo Tinder, ki je po pričevanjih kolegice iz Londona v razvitem svetu razvrata postal povsem normalna oblika srečevanja, ko lahko s pomočjo informacijske tehnologije psihopat najde svojega psihopatskega somišljenika. V manj razvitem svetu, kjer ta aplikacija ne funkcionira in je za zadrteže našega kova preveč, hm, no,  sproščena (?), pa so skrajnost, točka, ko nižje ne gre, portali za samske. No bad dates, just good stories? Že mogoče, toda v zvezi s tem sem slišal nagnusne anekdote, ki daleč presegajo oznako tragičnosti. Če je vsaj pol res, je verjetno za seks bolje plačat.

V glavnem pa imate kot udeleženec samo dve možnosti, dve skupini ljudi.

Skupna lastnost prve skupine je promiskuiteta, kar sicer utegne biti čisto simpatično, vendar je tudi skrajno nevarno. To ni samo izvrsten poligon za nabiranje spolnih bolezni, ampak je lahko celo huje. Menda se za fotografijo in opisom pogosto skriva nekaj popolnoma drugega od pričakovanj, na primer dvajset let starejšega (ali mlajšega) in dvajset kilogramov težjega (ali lažjega). Ampak, klinc, če si že tam, za pogum podprt z dvema rundama dvojnih vodk, je treba dolžnost opraviti že iz vljudnosti, tako kot na obisku ne zavrneš grdo narejene potice.

Še bolj nevarna je menda druga, po številu precej manjša skupina, ki jo druži jasna misija poiskati sanjskega partnerja oziroma partnerico. Z njimi si kaj prida ne moreš pomagat. Ne gre tako, da bi pač stisnil zobe in ugasnil luči, saj te vajeno odslovijo že po petih minutah ob kavi, tako da se počutiš kot popoln idiot, ker te je zavrnila še zdaleč ne sanjska ženska, ki sanjskega moškega išče prek internetnega portala.

Seveda ne izključujem možnosti, da je na tak način mogoče spoznati ustreznega – ta izraz uporabljam nalašč, saj je videti kot da gre za gratis trgovino z belim blagom – življenjskega sopotnika. Morda se v obupu nekako uspeš prepričati, da s to osebo ni čisto nič narobe, čeprav pri štiriintridesetih letih prizna, da partnerja že tretje leto išče na treh različnih portalih takšne vrste. Laže ti, da si sanjski in lažeš si, da ti je bila usojena, sicer bi v treh letih našla drugega. Morda te čez pet ali dvajset let celo ne bo zajebala, ampak se bosta ljubila do smrti, bolj kot recimo tisti, ki so se spoznali na smučanju ali tisti, ki se poznajo že od otroštva in so pri petindvajsetih ugotovili, da ne morejo drug brez drugega.

Ampak obstaja majhna podrobnost, ki bo par s portala ona-on spremljala do konca življenja.

Predstavljajte si sproščen pogovor treh parov…                                                                             

»Spoznala sva se na smučanju v neki koči nad Schladmingom, s prijateljicami smo sedele ob kaminu  in je prišel, oblečen v štrikan pulover z norveškim vzorcem – še vedno ga nosi ob obletnicah. S skodelico čaja se je spotaknil ob preprogo in mi padel dobesedno v naročje. Takoj sem vedela, da je pravi.« In drugi: »Skupaj sva hodila v vrtec in v osnovno šolo… bila je prva punca, ki sem jo poljubil. Ampak v sedmem razredu so se z družino odselili v Hamburg in nisva se več videla – do tretjega letnika faksa, ko je prišla na izmenjavo. Takoj me je spoznala, čeprav me ni ne videla ne slišala že slabih deset let … noro, naslednje leto sva bila že poročena, čez štiri mesece je prišla Jasna …«

In potem pride tisto, česar res nočete… Vprašanje: »Kje sta se pa vidva spoznala?«

»Khm, na portalu ona-on.com.«

Tišina …

»Zajebavata!«

»Ne, veš, saj to ni tako kot se sliši.«

Seveda je tako kot se sliši.

Prejšnja objava Naslednja objava

30 komentarjev

  • Odgovori katarina 11. 12. 2014 at 19:14

    umiram od smeha…in vse je res…portalov še nisem sicer poskusila, ampak mislim da zadnji odstavek naredi najboljšo anti-reklamo 😀

  • Odgovori Seamus 11. 12. 2014 at 22:52

    Bwahahaha.
    Tale zaključek ima še neko dodano vrednost, ki pa jo žal dobijo samo tisti, ki te osebno poznajo. Namreč natančno vidim in slišim kako to izjaviš.

  • Odgovori Matej Zalar 11. 12. 2014 at 23:37

    @Seamus: A tako, rahlo zamolklo, v mešanici ciničnosti, ironičnosti in resigniranosti?

    @katarina: To sploh ni smešno. Jaz mislim, da si vsak mođki zasluži fajn žensko, ki je ni spoznal prek interneta! Pa da smo si na jasnem – ne govorim o tem, da na nekoga slučajno naletiš prek interneta (s tem imam dobre izkušnje). Govorim o tem, da namensko iščeš po internetu. Grozno.

  • Odgovori Nataša 12. 12. 2014 at 7:32

    O, ti šment. Jaz sem si Spoštovanega dobesedno naklikala na onaon.com. 🙂 Prijavila sem se iz zajebancije (tako kot sem pred osmimi leti začela pisat blog iz zajebancije), nekaj časa dopisovala z raznimi osebki, enkrat pa sem šla klikat, kakšne lastnosti naj bi imel moj potencialni. Po duhamornem opravilu sta ostala dva “zadetka”. Kliknila sem enega in to je bil on. Septembra sva praznovala devetletnico obstoja in vsak, ki je izvedel, kako sva se spoznala, se mu je zdelo malce neverjetno. Mogoče res. 🙂 Ampak tako lahko na prvo žogo preveriš pismenost človeka, kar je pri meni hudo pomemben faktor. Potem pa dalje, po običajni poti.

  • Odgovori Matej Zalar 12. 12. 2014 at 9:18

    @Nataša: Odličen point! Preverjanje pismenosti. In tudi čudežna naključja se dogajajo, saj pravim. Ampak še vedno je točno tako kot se sliši 🙂 Vsi rečejo, da so se prijavili i zajebancije haha.

  • Odgovori Nataša 12. 12. 2014 at 9:25

    No, tudi firbec me je matral, ajde… 🙂

  • Odgovori boro 12. 12. 2014 at 13:41

    Me niti ne zanima kako se sliši.
    Letos sem se štirikrat dobil s punco preko badoo. Dve sta odpadle takoj. Takoj drugi dan. Ena je znala slabo slovensko, druga ni bila to kar je bilo po sliki (nalašč NI bil slikan spodnji del telesa 🙂
    S tretjo sem hodil malo manj kot tri mesece
    S četrto se dobivam zdaj
    in?

  • Odgovori Matej Zalar 12. 12. 2014 at 14:07

    Si grd , ne obladaš veščin ali preprosto nimaš časa oziroma energije za tradicionalen način dvorjenja?

  • Odgovori Nota 12. 12. 2014 at 14:20

    Jup, preko spleta takoj odpadejo vsi moški tipa:

    ej bi mela mau časa za drink ko se mi zdiš ful zabavna pa tko po fotki pa profilo se mi zdi da se ful ujemava a veš

    Govorim iz izkušenj. In sem v zvezi s pismenim tipom. 🙂

  • Odgovori boro 12. 12. 2014 at 15:40

    “Si grd , ne obladaš veščin ali preprosto nimaš časa oziroma energije za tradicionalen način dvorjenja?”

    Klasični stereopiti o ljudeh, ki obiskujejo take portale 🙂 Bi bil presenečen, če bi me videl 🙂

    Čem povedat da obiskovanje ali zmenkovanje preko teh portalov ni nič obskurnega ali nenormalnega, če si tako vzameš. Tako kot imajo nekateri bulerje, drugi so pobriti, tretji mavrico barve las…

    Se pa strinjam da je gor obilo shitloada, ampak tako je tud sred prešerca v Ljubljani.

  • Odgovori Dajana Babič 12. 12. 2014 at 15:44

    Zakaj pa rabim portal Ona-on… vse to meni govorijo na FB-ju.

  • Odgovori Ehno 13. 12. 2014 at 8:37

    Kako si poln predsodkov. In ja, veliko se jih prijavi iz zajebancije ali firbca, ko npr. v kakšni oddaji predstavijo tak portal – naslednje dni se po tem portalu sprehajajo taki in drugačni firbci.

  • Odgovori primoz 13. 12. 2014 at 15:17

    tepec

  • Odgovori xxxx 13. 12. 2014 at 15:37

    Pri teh portalih me moti, da so storitve plačljive. Ampak samo za moške. So ženske kaj več? če se že tako hočejo iti “enakopravnost”

  • Odgovori Matej Zalar 13. 12. 2014 at 15:47

    @boro: Brez zamere, ampak po mojem je shitloada vendarle več kot na Prešernovem trgu.

  • Odgovori Virenque 13. 12. 2014 at 17:36

    Ne vem cisto tocno ali v isti kos s portali za samske meces tudi Tinder, katerega si omenil, ampak lahko dodam svoje glede slednjega. Naj pred tem se dodam, da sam nisem ne uporabnik raznoraznih portalov za samske, kot tudi ne uporabnik Tinderja. Tinder bi verjetno uporabljal v kolikor nasa firma ne bi bila verjetno edina, ki se vedno uporablja Blackberryje. Tinder namrec na Blackberryju ne deluje.

    Mislim, da je povsem normalno, da je prislo do razvoja in mnozicne uporabe Tinderja in podobnih aplikacij. Tako kot ljudje danes ze mnozicno kupujejo preko interneta, saj 1) nimajo casa za obisk tradicionalnih trgovin in 2) je bolj prakticno in pogosto ceneje, so se razvile tudi zmenkarije preko interneta.

    Tempo zivljenja je dandanes pogosto tak, da ljudje preprosto ne spoznavajo vec dovolj novih ljudi preko nekih tradicionalnih kanalov, kot je npr. sindikalni izlet. Seveda je mogoce k temu pripomogel celo internet sam, saj ljudje namesto, da bi skupaj skocili na Smarno Goro, raje cepijo doma in komunicirajo preko whatsappa, viiberja, FB-ja itd. Ampak tempo zivljenja je kakrsen je in npr. Tinder lepo olajsa iskanje osebe za resno zvezo ali morda samo za posteljne aktivnosti.

    Moje izkusnje iz tujine pravijo, da Tinder tudi dejansko deluje. V zadnjih dveh letih je dejansko stevilo parov, ki so se spoznali preko Tinderja, neverjetno poskocilo. Sam osebno vem za veliko primerov. Npr. zadnjih sedim v Chef-u poznani tajski restavraciji, ki zaradi majhnosti omogoca, da prisluskujes sosedom o cem se pogovarjajo. Zraven mene sta sedela fant in dekle v srednjih 20.-ih letih. Najprej sem mislil, da sta na zmenku, ampak sta bila verjetno samo znanca, ki se ze nekaj casa nista videla in sta sla skupaj nekaj pojest. Dekle ga vprasa, ce ima punco. Pa fant pravi da ja. Ko ga je vprasala kje sta se spoznala, je rekel Tinder. Nato on zastavi isto vprasanje njej in zgodba se ponovi. Tudi ona ima fanta, sta v resni zvezi, spoznala pa sta se preko Tinderja.

    Dobra stvar Tinderja je verjetno ta, da bazira na FB profilu in si moras izbrati, v kolikor se ne motim, stiri fotografije iz svojega profila. To zmanjsa moznost “fejk” profilov in menda je res vecina oseb na Tinderju pristnih.

    Zadeva skratka deluje. Mislim, da se bomo samo morali navadit, da tak nacin spoznavanja ljudi obstaja in ponekod do tega ze nimajo vec predsodkov, v Sloveniji jih zgleda da del populacije se vedno ima. Sicer vsekakor spostujem preference vsakega posameznika. Tudi sam imam raje pravi kamin, kot tisto animacijo, ki jo na LCD zaslonih vrtijo po raznih barih. Tudi sam grem raje s kolegi na per, kot pa da bi si dopisovali preko FB-ja. Ampak Tinder vseeno ponuja eno super stvar. Da 1) lahko vsaj priblizno dobis vtis, kako oseba izgleda, pa ceprav vsi na FB objavljajo le svoje najboljse fotke in 2) lahko takoj vidis, kaksni so interesi osebe, katera se ti zdi na pogled vsec. Pac osebno nikoli ne bi kliknil neke punce, ki ji je smisel zivljenja vsako leto iti na Ibizo in zurat. Tega verjetno v startu ne bi vedel, ce bi to isto punco spoznal za sankom kaksnega lokala ali v brunarci v smucarskem centru…

  • Odgovori Sara 14. 12. 2014 at 19:50

    Ok, ce vse to kar si napisal drzi o portalih, kje naj potem danasnji 30 letniki oz. letnice, najdejo partnerja?

  • Odgovori Matej Zalar 14. 12. 2014 at 20:25

    @Sara: Težko rečem, kje. Naštejem lahko dve ali tri ljubljanske nočne lokacije, kjer pa te utegne več stvari zmotit kot pritegnit. Nekateri se odločijo za smešenje na tečaju salse. Spet drugi se vpišejo v šolo plezanja ali kaj podobnega. Večinoma je pa po mojih zkušnjah (ne samo prvoosebnih) tako, da se pač v nekoga zaletiš in potem lepo staromodno sčasoma ugotoviš, da bi bila skupna pot čiusto simpatična.

    Težava je pa v tem, da je človek pri tridesetih letih že prekleto siten, izoblikovan, zato težko popušča nekim trapastim muham, ki mu gredo na živce že zadnjih deset let. Tridesetletnik/ca ve, kaj hoče (če ne pa bejž stran).

    Včasih je bilo relativno preprosto, danes pa so po mojem težavne predvsem ženske, preparirane z mainstream kulturo, ki prikazuje srečne ameriške družine v enodružinskih hiškah z belo ograjo in zlatim prinašalcem, mož je svinjsko uspešen , čeprav ob 8.00 doma z družino žre ocvrta jajca, ob 16.00 je pa že doma, blazno dobre volje, srečen, ko vidi svoje pridne otroke in ženo, za katero po navadi sploh nihče ne ve, kaj počne.

    Ženska pri tridesetih najprej hoče blazno uspešnega moškega, ko ga dobi, pa ugotovi, da je uspešen predvsem zato, ker je popoln kreten in se izogiba obveznostim doma, ker baje dela, v resnici pa kavsa s kakšno 20-letno frajlo, ki je enako naivna, kot je bila njegova 35-letna žena.

    Seveda pa lahko vlogu tudi poljubno zamenjaš 🙂

    @virenque: Ne boš verjel, ampak na prigovarjanje sem prejšnji teden tudi sam preskusil Tinder. Ob tem sem se počutil kot popoln idiot in, po pravici povedano, se mi zdi bolj normalno za ženskami na ulici žvižgat kot pa s prstom drkarit po telefonskem zaslonu, na katerem se prikazujejo fotografije nekih punc, o katerih ne veš praktično nič, razen, da hodijo na Odprto kuhno (kamor hodijo vsi) in da imata skupnega FB prjatelja, ki ga pa ti sploh ne poznaš.

    To se mi je zdelo tako bizarno, da sem včeraj zadevo enostavno deinštaliral še preden sem se dobil z neko – priznam, privlačno – plavolaso 32-letnico, ki je bila locirana v radiju 4 kilometrov od mene in ki menda teče in me je menda že videla, pa bi mogoče kdaj šla z mano na kofe ali laufat v Mostec. Draga plavolasa 32-letnica, z veseljem kgrem s teboj na kofe ali laufat v Mostec, ampak dajva se spoznat na nekoliko bolj oseben način, potem p lahko zaradi mene tudi čisto brezosebno počneva tisto, zaradi česar je na Tinderju logiranih 99 % moških in verjetno bistveno manj odstotkov žensk.

    Na tak način spoznavanja se sicer lahko privadimo in postanemo popolni idioti, kot smo postali idioti zaradi satelitske navigacije – jaz pa sem nekoliko staromoden, Slovenec pač, in če je že tako, se skoraj raje vpišem v šolo salse.

    Me pa zanima, kje je znotraj natrpanega iurnika prihranek časa, če pa moram ob uporabi Tinderja navsezadnje še vedno na nekakšen zmenek ali karkoli že, in to s človekom, ki ga poznam izključno s fotografij na FB, kar pomeni, da moram šele ugotoviti, ali je psihopatka, nimfomanka, čisto drugačna kot je videti na fotografijah ali pa slučajno fantastična oseba, s katero bi vzdržal mogoče dve, tri leta, dokler ne bi oba skupaj ugotovila, da pač nisva za skupaj.

    V bistvu bi lahko v tem času že napisal nadaljevanje 🙂

  • Odgovori darja 14. 12. 2014 at 20:48

    Chef – veš kje delaš napako? (po moje)
    Niti ne vem, če pišem v pravo temo.

    Ti nekoga tako ozmerjaš, ponižaš….da še mene srce boli. Pa kako moreš?
    Človek te bere, se potrudi in napiše svoje videnje.
    Okej – saj moja prva misel je “hahahaha”, druga: hvala bogu, da ni to letelo name… tretja: pišuka, res moram pazit, kaj pišem!

    In potem nisi več sproščen – pa en rešpkt – pa je rajši tišina!

  • Odgovori Matej Zalar 14. 12. 2014 at 20:56

    To, da nadiram komentatorje, je moj zaščitni znak.

  • Odgovori mike 1968 15. 12. 2014 at 11:33

    Matej, jaz imam glede teh portalov kar dobre izkušnje. Res pa je, da si tam nisem iskal ženske za oženit :).

    Ko sem se odselil od bivše žene, sem spoznal prijetno žensko na portalu Twoo. Moram reči, da sva se kar ujela in sva bila v vezi več kot leto dni. Razšla pa sva zato, ker sem potem spoznal mojo sedanjo partnerko preko moje dobrega prijatelja.

    Imam pa kar nekaj prijateljic, ki si nikakor ne morejo najti partnerja, pa moram reči, da vse dobro izgedajo.

    Problem je seveda najti nekoga v “živo”, če se tako izrazim. Moja dobra prijateljica, ki je “HUDA” in se je ločila pred nekaj leti mi pravi, da ne more kar sama iti ven, prijateljice pa so večina poročene oziroma vezane, tako, da težko spozna sebi primernega partnerja.

    Šla je na te portale, ampak je bila vedno znova razočarana, ker je 75% moških, ki so na teh portalih, POROČENIH.

    Tako, da moraš imeti tudi kar nekaj sreče.

    Pa lep pozdrav!

  • Odgovori Ph Ph 15. 12. 2014 at 11:47

    Zdi se mi, da smo ljudje nagnjeni k zgodbam. Nehote si ob fotografijah in pisnem kontaktu napletemo neke lastnosti človeka (ki so pogosto samo konkstrukt naše domišljije), zaradi katerih do osebe začnemo gojiti pozitivna čustva ali pa se celo zaljubimo. Daljši kot je čas trajanja do prvega osebnega kontakta, večje je ponavadi razočaranje.
    Pozabljamo, da ni nujno izgled tisti, ki nas pritegne na človeku. Niti nu nujno za uspešno zvezo, da par gleda iste TV serije. Po mojem mnjenju nobena aplikacija ne more nadomestiti osebnega stika. Na vseh socialnih omrežjih se, tako kot si že napisal, samo pretvarjamo, reklamiramo tisti, kar želimo, prikazujemo se takšne kot želimo biti. Po takem začetku je lahko nadaljevanje v večini primerov samo klavrno, saj nihče ne dobi, kar je pričakoval. Sem pa prepričana, da včasih tudi v teh primerih človek zadene eurojackpot 🙂

  • Odgovori Virenque 15. 12. 2014 at 13:50

    @chef: no, vse lepo in prav ampak bistva mi se vedno nisi razlozil. Kje dandanes spoznati zanimivo osebo? Sam se zdalec nisem asocialen tip cloveka in tudi dolgocasen vsekakor nisem ampak stevilo zanimivih in po interesih sorodnih deklet, katere bi spoznal preko v zivo, je bore malo. Na Tinderju pa imas koncentracijo precej visjo. Verjetno je odstotek tebi ustreznih oseb na Tinderju priblizno enak kot v realnem zivljenju, je pa zato nominalno stevilo takih oseb na Tinderju precej visje. Razen mogoce, ce si se tekom veselega decembra udelezil vsaj kaksnih 15 novoletnih zabav.:)

  • Odgovori Matej Zalar 15. 12. 2014 at 19:00

    @Virenque: Saj pravim, lahko se vpišeš na tečaj salse 🙂 Ali na kuharski tečaj, kaj vem… dejstvo je, da je na hokeju ne boš spoznal. Res pa je, da boš imel kot tridesetletnik težave, ker pri teh letih imaš na izbiro samo še pet let mlajše, ki ti niso dorasle, pet let starejše, ki so poročene ali ločene z otrokom ali tiste, ki so stare trideset let in so samske in je z njimi nekaj narobe 🙂 Recimo to, da stike iščejo prek Tinderja 🙂

    @Mike1968: Tvoje prijateljice so po mojem blazno zahtevne. Imaš ženske, ki menda točno vejo, kaj hočejo, ampak v resnici pa živijo v oblakih in mogoče si tistega, kar hočejo, niti ne zaslužijo. Zadržanost slovenskih žensk je sicer neverjetna (enako menda velja za moške) in sam sem včasih raje tiho kot da bi stegnil jezik, ker se mi enostavno ne ljubi ukvarjat z nekimi prestrašenimi pogledi kot da sem posiljevalec.

    Pravzaprav me vse skupaj preklemansko dolgočasi in včasih raje v miru sam spijem pivo. Če hočeš imet zvestega moškega, si kupi ps,a pravijo izkušene ženske – in seveda velja enako za moške.

    @Ph Ph: Videz je predpogoj, še zdaleč pa ne vse 😉

  • Odgovori ula lisicamica 6. 1. 2015 at 10:47

    V resnici mi gre na jetra, če se kdo popa pod moje bloge, ampak tokrat bom naredila izjemo:)
    Še ženski vidik spletnega randevujanja: http://pizdun.org/2013/10/27/sifra-osamljen-potreben-locen-lastna-kmetija-moznost-skupnega-oranja/

  • Odgovori Matej Zalar 6. 1. 2015 at 11:27

    Hehe, hvala! To je to, ja! Ženskam priznam samo to, da lažje živite brez moških kot moški brez žensk 🙂

  • Odgovori Zlobni 6. 1. 2015 at 11:32

    ula lisicamica, po daljšem času sem ponovno preletel osvajalske pohode in tudi tokrat je stol kar škripal, pod delovanjem trebušnih ter drugih mišic.
    Ko se malo umirim, bi pa lahko kar jokal, tako me ganejo tovrstne zgodbe 🙂

    Odličen pogled, za primerjanje obeh iskalcev, česa že…..

  • Odgovori PETER GROS 18. 8. 2018 at 15:38

    HAJ SEM PETER GROS SEM PRIJETEN FANT ZA DRUŽBO ALI KAKŠEN POGOVOR IŠČEM RESNO PUNCO ZASE A JE STAROST POMEMBNA ALI NE

  • Odgovori Alen 15. 12. 2018 at 15:45

    Amm amm, sem lep postaven moski in znam z besedami. Bil na badoo in twoo, ogromno cifer dobil, na velik zmenkov sel, so mi pa punce kazale sporocila kako primitivni so nekateri. Lp

  • Komentiraj