Postrezi si sam

Mercator sem uspešno bojkotiral več kot pet let. Ne le cenovna politika, motila me je tudi politika zaposlovanja apatičnih, lenih, nesposobnih prodajalk. Z bojkotom sem imel precej manj težav kot jih imajo države zaradi raznih embargov, nekoliko dlje sem moral sicer hoditi do viškega Interspara, a odkar so ga temeljito prenovili, se mi je zameril. Resnici na ljubo pa je po novem tudi predaleč.

Potrpljenje, potrpljenje, potrpljenje

V mestnem središču so špecerije smešno slabo založene z osnovnimi dobrinami – medtem ko po drugi strani ponujajo širok nabor nekaterih drugih izdelkov, ki jih praktično ne kupujem. V mestu je vse daleč, tudi pekarna … razen prekleti Mercator. Štirje prekleti Mercatorji.

V Maxiju me redno preseneča njihovo razumevanje hitrih blagajnah. Praviloma od šestih, morda celo osmih blagajn, večina ne obratuje ali obratujejo samo za gotovinsko poslovanje, neglede na to, da kupci čakajo v vrsti. Če kupite alkohol, nikar na hitro blagajno; preden se bo primajala odgovorna oseba, ki oceni vašo starost, se boste alkohola že odvadili.

Zgodilo se je tudi že, da se je zataknil avtomat. Nihče ga ni znal usposobiti in minevale so že minute mojega potrpljenja, na predlog, da bi se preselil na delujočo blagajno ali na tisto, kjer sedi živa oseba, pa me je ženska skušala pomiriti z besedami, da je treba malo potrpeti. Pri čemer je bilo očitno, da se njej ne ljubi trpeti mojega nezadovoljstva, čeprav sem ga do tiste točke še izražal skrajno vljudno. Če ne bi bilo nujno, bi vse skupaj pustil prav tam in odšel.

Pol-avtomatizacija

Točno to sem naredil zadnjič v Mercatorju pri Ferantovih blokih na Gregorčičevi. Še poleti je bil to klasičen, s policami prenatrpan, nekoliko zanikrn Mercator, ki je med šolskimi odmori trpel tako gnečo, kot UKC v času epidemije gripe. Potem so ga prenovili v nekakšno moderno, še vedno sicer s policami prenatrpano trgovino.

V duhu pol-avtomatizacije so se znebili ene prodajalke v delikatesi in prestavili del ponudbe na samopostrežni terminal s samopostrežno tehtnico. V nekaj mesecih se je potrošniki še niso naučili uporabljati, kar sploh ni nenavadno, ker je upravljanje s tem sistemom približno tako zapleteno, kot vzleteti z reaktivnim letalom – čeprav domnevam, da so komande v letalu vsaj bolj logične. Praktična posledica samopostrežne tehtnice je, da prodajalka dobršen del časa na drugi strani pulta pomaga ljudem tapkati po zaslonu, tako da se zastoj ustvari tudi za tiste, ki pridejo po kruh.

Poraz

Zadnjič sem skušal iz omarice na tem samopostrežnem terminalu zgrabiti zadnji marmeladni rogljič. Za to sta na voljo dve možnosti: plastične rokavice za petsekundno uporabo – ki so v nasprotju s plastičnimi vrečkami brezplačne – ali s prijemalko. Ker sem ekolog, sem se odločil za prijemalko. Žal nisem vedel, da je upravljanje s tem rekvizitom vsaj tako zahtevno, kot upravljanje z avtomatom za pobiranje plišastih igrač v veliki stekleni posodi, kakršne imajo v zabaviščih.

Prijemalka je vezana na jeklenico s tako močno vzmetjo, da zaradi popolnoma neprimernega kota, pod katerim človek sega po jestvine, z njo ni mogoče natančno upravljati. Nekako mi je uspelo prijeti rogljič – zadnjega! –, a trenutku, ko sem ga izvlekel, so se vratca predelka zaprla …

… in rogljič zbila na tla.

Najsvetljša točka tega Mercatorja je klošar, ki pred trgovino strankam vsako jutro zaželi dober tek.

 

Prejšnja objava Naslednja objava

23 komentarjev

  • Odgovori Gogi 5. 2. 2019 at 18:26

    Kje nakupuješ?

  • Odgovori Danijel 5. 2. 2019 at 21:37

    Samopostrežnih blagajn res še ne obvladamo. Tam je včasih dolga vrsta tudi tistih z do vrha naloženimi vozički, ki očitno s samopostrežbo ne bodo pridobili nič. Zdaj še vrečke ne. Alko, oreščki in podobno itak zahtevajo dodatno pozornost človeškega kadra. Res pa v mečkatorju tudi na živi blagajni tvegaš zastoj, vreden zasnežene primorske avtoceste. Eno so vsega naveličane prodajalke, drugo pa informacijski sistem, ki rabi pol minute, da izpljune račun.

  • Odgovori Disguy 5. 2. 2019 at 22:17

    Ta Mercator je bil še eden od zadnjih old school trgovin v centru, ki so izgledale enako kot pred 15 ali 20 leti. Če kdaj pridem tja med konico, je morda nekoliko boljše kot včasih, ko si lahko tam zabil po skoraj 10 min, ampak okoli avtomatskih blagajn dost pogosto vlada zmeda.

    Če bi se rad nasmejal moraš pogledat v tisto papirnico na drugi strani Igriške. Nisem še nikjer drugje videl zraven šolskih potrebščin razstavljene koledarje z nagimi babami, kakršne vidiš pri avtomehaniku.

  • Odgovori Boki 6. 2. 2019 at 10:34

    To je zato ker se lotevajo neke automatizacije brez dovrsene resitve. Ce nekaj avtomatiziras moras to poenostavit. Te avomatske blagajne so brezveze, ce jih ljudje ne znajo uporabljat in se vedno tam rabis enega ali dva zaposlena, da vse koordinirata. Ce niso uspeli v startu investirat v skenerje, tako kot ponekod v tujini, naj se tega raje ne grejo in pocakajo, da tehnologija postane cenejsa. Ponekod to laufa zelo preprosto in to sem ze komentiral…poskeniras proizvode pri policah, imas na blagajni ze vse v vreci ali vozicku, skener vtaknes v drzalo, na zaslonu se pojavi znesek in tega placas in gres. Na vsake toliko pride pregled, pri katerem zaposlena/i skenira nekaj nakljucnih proizvodov, da preverijo ali krades ali ne in tudi to ne traja dlje kot minuto. V primeru nakupa alkohola sem mi pa zdi da te preko kamere vidijo in ocenijo koliko si star. Ce po videzu ustrezas +18 s pritiskom na knof sprostijo blokado in cao miki. Ne pa to prelaganje robe iz vozickov na skener in potem v tiste vrece da se proizvodi razmagnetijo in ne vem kaj se vse. Jebes to!

  • Odgovori Anonimno 6. 2. 2019 at 12:50

    Zadnje čase sem se precej navadil na Lidl. Prijazni, hitri, ne valjajo se eden drugemu pod nogami :). Ni mesarjev, ki se pred strankami zezajo s trapastimi internimi forami, ni prodajalk, ki se grupirano pred strankami na glas pogovarjajo in jamrajo, da je dobila nakazano 680 eur, a delala je kot nora… Seveda je pa v Lidlu potrebno delati z več zanosa. In pa hitreje. Poznam kar nekaj prodajalk, ki so se vrnile na stara delovna mesta, ker v Lidlu pač niso zdržale tempa. Sedaj so v teh počasnih trgovinah, kjer jih v bistvu za kakšno svetovanje sploh ne potrebuješ. Ker itak ne vedo popolnoma nič uporabnega. In potem jim v zagovor večina reče, jah, saj kako bo pa drugače delala, če dobi 700 eur. Sam sem pa mnenja, da več niti ne zna in si posledično niti ne zasluži.

  • Odgovori Boki 6. 2. 2019 at 14:27

    Ravno to je najbolj zanimivo, da diskontni supermarketi ala Lidl, Hofer/Aldi se niso presli na avtomatske blagajne, ceprav bi ravno od njih to najprej pricakoval, ne pa od premijskega Mercatorja. Ce racunica za diskontarje stima, ki trosijo neverjetno dobicke v primerjavi z Mercatorjem, potem bi naceloma morala tudi za Mercator. Ampak seveda, ce si stroskovno neucinkovit, potem moras iskati resitve v avtomatskih blagajnah, ki nakoncu verjetno sploh nic ne skrajskajo vrst.

  • Odgovori Fotr 6. 2. 2019 at 20:55

    Avtomatske blagajne so mi všeč, ker si tja upajo malo bolj opravilno sposobni ljudje in teče nakup hitreje.
    Pred katero blagajno je najkrajša vrsta izračunam tako, da seštejem leta čakajočih…

  • Odgovori filmoljub 7. 2. 2019 at 6:05

    Se strinjam z zgornjim komentarjem, ampak avtomatske blaganje imajo še drugo plat. V našem Sparu, na primer (verjetno pa še marsikje), se tja kotalijo trume debelih babnic z družinskim nakupom in polnim vozičkom (kljub napisu, da je ta blagajna za največ 10 artiklov), ker so pač vse druge običajne blagajne že polne debelih babnic s polnimi vozički družinskih nakupov. Tukaj pa itak vedo, da jih pričakajo trgovke, ki namesto opravilno nesposobnih uredijo nakup. Seveda gremo tja sila redko, ko ni druge možnosti (v Mercator ne stopim za živo glavo), sicer pa prisegamo na Hofer.

  • Odgovori Anja 7. 2. 2019 at 8:58

    Jaz imam srečo s Sparom in Mercatorjem. Ravno zato, ker dostikrat vzame malenkosti-do 10 izdelkov in imam najraje samopostrežno blagajno. 1,2,3 pa si konec. Tehnika zna zatajit povsod. Je pa Mercator čedalje bolj podhranjen kadrovsko in pri zalogi v trgovinah. V Hofer grem samo občasno po skuto brez laktoze (in takrat se potrudim vzet še kako reč, da ni samo tista malenkost od skute). Lidl še redkeje, pravzaprav samo po kaj iz posebne ponudbe, na vsake svete čase. Pri nobenih od teh dveh mi ni všeč ker tako hitro namečejo čez skener. Problem avtomatskih blagajn je v ljudeh, ki jih ne znajo uporabljat in tistih, ki se tja zavlečejo z vozom. Problem večine ljudi na klasičnih blagajnah pa je neučakanost. Postali so razvajeni. Lahko kafetkajo, pijejo pivo, klepetajo, niso pa sposobni 10-25 minut čakat v vrsti pri blagajni. Še manj so sposobni učinkovito naložit na trak in zložit nazaj v voz.

  • Odgovori Matej Zalar 7. 2. 2019 at 11:29

    @Disguy: Haha, fotokopirnice … hvala za nasvet!

    @Anonimno: Dobro, plače so žaljivo nizke, ampak za te plače nekatere delajo kot da bi dobile jurja dvesto, spet druge pa tako, da jim res ne moreš dati niti tistih 700.

    @Boki: V Hoferju jim je jasno, da lahko prodajalka v “prostem času” ureja police, česar avtomat ne more. Poleg tega so hitrejše kot potrošnik na avtomatu. Mislim pa tudi, da ljudje v te diskonte ne hodijo po žemljo in jogurt, ampak vedno nabavijo za cel voziček robe.

    @Fotr, @Filmoljub: Žal opažam hudo storilnostno težavo tudi pri čedalje mlajših. Ena je recimo videti čisto OK, potem pa med skeniranjem izdelkov dvigne telefon in začne klepetat, kot da je ves svet njen. Mimogrede, zadnjič je bilo smešno, ko se je predme vrinil 12-letni mulec. Seveda sem ga nahrulil. ODgovoril je: “Sorry.” Jaz pa, kot pravi stari stric: “Oprostite se reče!”

    @Anja: 10 do 25 minut naj čakam v vrsti pri blagajni? Lepo te no prosim! Prej pride človek v Louvre. Sicer pa ne gre za neučakanost brez razloga. Eno je dolgo čakati, če se prodajalka trudi. Nekaj drugega pa je, če iz kaj vem kakšnega razloga dela tako stršansko počasi, da me to kot potrošnika v tisti trgovini žali. In tudi če dela hitro, pa čakam dolgo, me to žali, ker točno vem, da firma špara na zaposlenih. In to ne na račun nižjih cen izdelkov.
    Sicer pa ne vem zakaj se za zgled daje ves čas Hofer in Lidl, kjer imajo prodajalke na prekratki špagi. Katerakoli branjevka na tržnici bo delala hitro, seveda, ker dela zase. Ali na primer Toskana na tržnici. Tam se vedno čaka, da, tudi 10 minut, ampak ženski garata, sistem je dodelan.

  • Odgovori Boki 7. 2. 2019 at 11:31

    Moja resitev je postala enkrat na teden po fasungo v diskontarja pa gmah za en teden nobenega svaljkanja in zapravljanja casa v vrstah v stacunah. Avtomatskih blagajn pa tehnoloski zaostali in neprilagodljivi nemci tako ali tako se niso adoptirali. Verjetno na sreco, saj si samo majhen del prebivalstva predstavljam, kako bi to tudi dejansko uporabljali ali hoteli uporabljat. Rekli bi….denar je sveta vladar, prodajalka je tam z namenom, cakanje v vrstah in kolonah pa je super!:)

  • Odgovori Matej Zalar 7. 2. 2019 at 12:42

    Mene te blagajne načelno motijo, ker ljudje zaradi tega izgubljajo službe, obenem pa mi gre brezosebnost rahlo na organ – če seveda predpostavljam, da imam opravka z normalnimi ljudmi, ki me ne spravljajo v slabo voljo. Fantasti bodo sicer razlagali o prekvalifikacijah in o podobnem sranju, ampak nekdo, ki dela za 700 evrov v trgovini, bi se prekvalificiral že prej, če bi bil ambiciozen in sposoben. Dobro, ljudem ni več treba opravljati shitty opravil in morda nekateri postanejo celo bolj ambiciozni, ampak borba za prostor je pa samo čedalje bolj neizprosna. Na koncu jaz pač najraje hodim na tržnico in v male špecerije, kjer ni gneče in se lahko z ljudmi pogovarjam kot z ljudmi. Ampak, tudi če bi bil bolj discipliniran in bi bil pripravljen za hrano plačati več … po sekret papir je treba še vedno v trgovino.

  • Odgovori NZ 7. 2. 2019 at 14:27

    Rajši imam standardne blagajne, kot pa te avtomatske, kjer npr. še vedno (za boga milega) ne znam pofočkati kartice zvestobe, ne da bi nekaj kataklizmicno zajebal, da ne bi o nakupu 6-packa, kjer te (hvala Keber) mora obvezno odrešiti blagajničarka. Edino, kar mi generalno dvigne živec je upokojenski dan, kjer neizogibno nabašeš na gospo ali gospoda, ki monumentalen nakup plača z gotovino, potegne ven stotko, da takoj zjebe blagajničarko, potem pa 45 minut išče drobiž, da do centa natančno poračuna. Če pa smo pri motečih faktorjih v trgovinah pa blagajne in upokojenci niti niso na prvem mestu. To brez konkurence zasedajo promocije in degustacije. Te brezbožne navlake je po trgovinah preveč, da bi lahko še normalno manevriral z vozičkom, če pa imam s sabo podmladek pa stvar postane še bistveno slabša. V mislih se preselim v zlate čase igre Carmagedon, to bi bila rešitev.

  • Odgovori Matej Zalar 7. 2. 2019 at 17:22

    @NZ: Zaradi degustacij praviloma ne hodim v te ogromne centre, ampak v neke vaško-urbane izpostave, kjer pa je koncentracija penzionistov res neprimerno večja. Če sem že prisiljen v manevriranje med degustacijskimi pulti, si pa praviloma nadenem mrko-hudoben izraz na obraz, tako da mi tiste punce raje ne težijo, ker jih je strah,

  • Odgovori Ema 7. 2. 2019 at 17:40

    Matej, mulo ni bil tak brezveznik, vsaj sorry ti je rekel.

  • Odgovori Anonimno 7. 2. 2019 at 19:26

    Matej, sicer nima veze s to temo, zato se opravičujem. Ampak pred poletjem bi te prosil za zapis o pavšalistih :).

  • Odgovori Zrno 7. 2. 2019 at 20:12

    Živim blizu dveh Mercatorjev (do obeh imam 200 m) . Prvi ima dobre in predvsem zelo prijazne zaposlene, drugi pa tako obupne, da se mi ob redkih obiskih zazdi, kot da sem padel v nadrealisticni film ali skrito kamero.

  • Odgovori Matej Zalar 8. 2. 2019 at 7:55

    @Ema: Ja, uau. Včasih smo vseeno vikali.

    @Anonimno: Veš, to imam že dolgo v planu, ampak imam preslabe izkušnje z udeležbo v tem teatru. Bil sem dvakrat, trikrat, sicer sem jih samo opazoval od daleč.

    @Zrno: Da, to je res. Na Gregorčičevi, na primer, se prodajalke smehljajo, mislim pa, da je fluktuacija zaposlenih neverjetno visoka. Kot da bi jih tam delalo 50.

  • Odgovori Bič 8. 2. 2019 at 20:46

    Jaz tudi znam naredit tak ksiht. da se mi vsi umaknejo.
    Če sem pa prijazna, nasmejana pa se vsi ozirajo za mano. In iščejo kontakt.

    Samo prosim, ne sikat čez starejše. Čez mojo babico, teto, sosedo, neznano starko. Starejše spoštujte, tudi če vam dvigajo pokrov. Njim razumevanje, pomoč res veliko pomeni. In ena umirjenost je vredna več, kot vaše hitenje.

  • Odgovori Tina Malina 9. 2. 2019 at 20:28

    V Mariboru se v Lidlu cakas na blagajni in zaradi tega hodimo bodisi v Hofer, bodisi leclerc. Ali pa v sluzbi med malco samo naklikam izdelke v Mercator online trgovini in prevzamem nakup na informacijah ob izbrani uri. Zaenkrat zadeva super laufa, se v skatlo ti spakirajo, da samo primes in neses.

  • Odgovori Matej Zalar 10. 2. 2019 at 8:21

    Oh, v Mariboru na splošno poteka življenje svinjsko počasi. Ko sem se po več dneh vrnil v Ljubljano, sem imel občutek, kot da bi prišel iz Ljubljane v Bruselj. Ne pravim, da to po svoje ni OK. em bil pa šokiran, ko so me v trgovini že ob 20.55 začeli terat ven, češ, ob 21h zapiramo. Da, ob 21h. Potem se mi je to par mesecev nazaj zgodilo v – prenovljenem – viškem Intersparu in sem malo popizdil. Ne, ker so me terali, ampak zaradi načina, kako je to počel nek neotesani pezde.

  • Odgovori Disguy 14. 2. 2019 at 14:17

    Zgleda, da so vrste v trgovinah tudi nevarne politikom 🙂

  • Komentiraj