Potrošnik je butec

S tem seveda ne povem nič novega. Še manj trdim, da sem sam kaj drugačen. Se pa trudim, da me vsaj ne nategnejo z najbolj cenenimi fintami, ki bi jih še pred nekaj leti to ljudstvo pripisovalo samo Američanom, a smo jih, po mojem celo v bizarnejših oblikah, prevzeli še prej, kot sem pričakoval.

Na parkirišču pred viškim Intersparom občasno postavijo šotor in vanj namečejo razno robo, ki je očitno niso prodali v trgovinah, zato še enkrat poskušajo v primerno mračnem okolju, ki kupce očitno navdaja s prepričanjem, da se nakup splača. Ljudje očitno radi kupujejo v okoljih, ki jim s svojo bedno in ceneno podobo dajejo vedeti, da si pravzaprav ne zaslužijo ničesar boljšega.

Zadnjič sva si to sranje podrobneje ogledala, Lisica celo dvakrat, tako da je lahko primerjale stanje ob začetku in sredi akcije. Že površna primerjava je pokazala, da potrošnik take akcije očitno potrebuje. Tako kot potrebuje največjo kvadraturo prodajnih prostorov na prebivalca v praktično vsej Evropi.

Videti je, da imamo. Potem pa kupujemo v šotorih.

Vrhunec je nekakšen zabavni program. Človek se kolikor toliko uspešno izogiba poslušanju bebave muzike in še bolj bebavih špikerjev na komercialnih radijskih postajah, potem pa ga nič hudega sluteč med potjo v trgovino posili tretjerazredni komedijant z neke vrste šaljivim obvestilom, da stane porcija petih čevapčičev 2,80 evra, porcija desetih pa 3,50 evra, kar je, sodeč po res odvratnem smradu, še vedno odločno preveč. Prvo dozo tako vdihneš še preden se prebiješ mimo Sparove menze.

Poskrbljeno pa je tudi za otroke. Tu je Sparky! Deluje, kot da bi se ga pred službo nalezel z dobrovoljčkom, ker tega odvoda kapitalizma celo on ne more opazovati v treznem stanju.

Prejšnja objava Naslednja objava

15 komentarjev

  • Odgovori Anonimno 19. 8. 2017 at 7:24

    Konec sveta se bliža. Zalar je začel obiskovati megacentre…

  • Odgovori Aleš 19. 8. 2017 at 14:47

    Hahaha,.. …ampak sam mal… ali nimajo takšni, kako naj jih imenujem, “stilizirani-maskota-zajci”, po “difoltu” vedno, ampak vedno, spredaj dva zoba?
    Sparky pa ima samo enega.
    Je bil tudi sam Sparky kupljen na razprodaji robe z napako tipa – “vse mora ven”? 🙂
    .
    Ali pa je to prefinjena “neuro-programatorska” reklama, ki tudi nezavednem v naših možganih sporoča, da je to pa res poceni, poceni in vredno nakupa :-).

    • Odgovori lešnik 19. 8. 2017 at 19:16

      Sparky ima dva zoba.

  • Odgovori Donko 19. 8. 2017 at 15:47

    Brez dvoma. Vsak potrošnik in vsak vernik sta butca (kdor še po petnajstih verjame v mitska bitja)

  • Odgovori Cita 19. 8. 2017 at 23:03

    Hahahaha, sam res. Da nista začela gnezdit?

  • Odgovori Stane Debevec 21. 8. 2017 at 7:10

    Dobro jutro g. Zalar.

    Kaj torej….smo želeli Ponte Roso in brezmejno nakupovanje ali ne ?

    Se še dobro spomnim l. 80, 200 % inflacije in da nisem mogel dobiti betonskega železa in el. kabla. Pa margarine in WC papirja tudi ne…
    Če ima sedanji potrošnik dovolj, da kupi vse kar mu ponudijo, toliko bolje zanj. Tisti, ki pa nima dovolj v denarnici, pa tako dobro premisli, kaj bo nabavil.
    Vseeno si ne želim nazaj l. 1980.

    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Cita 21. 8. 2017 at 20:21

    G. Stane, verjetno imate dobro penzijo. Naj vam zdravje še dolgo služi.

    • Odgovori Stane Debevec 22. 8. 2017 at 6:53

      Dobro jutro ga. Cita,
      hvala za lepe želje glede penzije in zdravja. Penzija bo še malo počakala, trenutno sem še zaposlen. Res pa je, da ni več prav daleč.
      Z zdravjem imam srečo in upam da bo tako tudi ostalo. Mu pa tudi malo pomagam, recimo s kakim izletom s kolesom iz Not. Goric do Postojne in nazaj recimo. Kamp Pivka jama je prijazen in ogled Pivke in Črne jame je lušten.
      Opomba: glede – ga. Cita – predpostavljam, da je to žensko ime.
      Pozdrav Stane.

  • Odgovori Matej Zalar 22. 8. 2017 at 7:01

    @Stane: Prehitro je prišlo. Ljudje so dobili bogato ponudbo hitreje, kot denar – in predvsem hitreje, kot so lahko razvili nek normalen okus.

  • Odgovori Trilc Vanilc 22. 8. 2017 at 7:56

    Velikokrat se opomnim, da se o okusih ne razpravlja. Ker je to čisto subjektivna zaznava itd. Ampak vseeno, se težko zadržim, ko se peljem mimo vseh teh “čudovitih” sladoledastih, črtastih fasad in obokov ter grških stebrov … ok, komentar nima ravno veze z zapisom o potrošništvu 🙂

  • Odgovori Rado 22. 8. 2017 at 8:54

    Malo bi korigiral diskutante.

    Leta 1980 je bilo še skoraj vsega na pretek, tudi toaletnega papirja. Problemi so nastali tam v letu 1983 in so v glavnem trajali do 1987. Pa ne zato, ker bi bil narod reven – denar je torej bil – ampak je gospodarstvo imelo strukturne probleme. In probleme z devizami.
    Slovenija, Hrvaška, Bosna in pol Srbije se je oskrbovala z množičnimi nakupi v Italiji in Avstriji. Dodatne vlakovne kompozicije so vozile v Gradec, Celovec ter Trst. /Drugi del države je bil preusmerjen v Grčijo/
    Tudi z veliko inflacijo so se državljani z malo organizacije, lahko borili. Dinarje je bilo treba čimprej zamenjati v tujo valuto. Za slednje smo imeli možnosti na pretek. Od tujih turistov na morju, od gastarbajterjev, od prehodnih potnikov za dežele Balkana. Preprodajalci so vstopali na Jesenicah in do Dobove je bilo izpeljanih ogromno transakcij. Občani smo imeli ogromne količine deviz legalno na računih (več kot državna podjetja). Najdrajsal je le tisti, ki je bil len in ni poskrbel za valutno menjavo oz. za nakupe na zalogo.

    • Odgovori Stane Debevec 22. 8. 2017 at 9:12

      Hvala za popravek.

      Pozdrav Stane.

  • Odgovori Matej Zalar 22. 8. 2017 at 9:58

    @Trilc Vanilc: Ni čisto mimo … tale zajec ima z oranžnimi fasadami in dorskimi stebriči precej tesno povezavo. Špekuliram, da se nad obojim navdušujejo eni in isti ljudje. O okusih se sicer ne razpravlja, vseeno pa obstajajo neki minimalni standardi estetike. Ali pa preprosto nek estetski občutek za celotno skupnost. Če torej vgrajuješ nova okna, boš pazil, da bodo okvirji enake barve kot pri sosedu.

    @Rado: Res, pardon. Vsega je bilo na pretek (na drugi strani meje), samo čas si je bilo treba vzeti za goljufanje in na črno kupovati devize ter podkupovati carinike. So pa menda banane prišle v zahodne države precej prej kot v SFRJ, vsaj tako sem slišal od različnih virov, kar sem vzel na znanje kot objektivno dejstvo. In verjetno tako ni bilo samo z bananami.

  • Odgovori Rado 22. 8. 2017 at 10:22

    Dragi Matej,
    tvoj posmeh je upravičen. Če si potrošniški človek, potem je “nedobiti banane v vsakem trenutku” seveda velik greh.
    A mnogi ljudje nismo živeli (zdaj vpeljujem filozofske kategorije) za “imeti”, ampak smo živeli za “biti”. In za slednje smo imeli vse kvalitetne možnosti. (če v danem trenutku nismo dobili banane, smo posegli po jabolki)
    Ne poskušam te spreobrniti Matej, rad bi te le vzpodbudil, da kdaj pa kdaj pomisliš, da je izven (tvojega) potrošniškega sveta, še en drug svet. Svet človeških vrednot.

    V Menuetu za kitaro na 25 strelov, je Vitomil Zupan podal naslednji dialog:
    – Vi niste srečni, gospod Berg?
    – Srečen? Naj vse življenje preživim kot bebec, zgolj zato, da bom srečen? Ne, na to jaz ne pristanem!

  • Odgovori Matej Zalar 23. 8. 2017 at 9:50

    Saj načeloma se lahko strinjam, večine krame seveda ne potrebujemo. Jaz se na primer ne spomnim kdaj sem nazadnje kupil banane (čeprav je tudi res, da se zadnje čase sem ter tja znajdejo pri hiši).

    Ne mi pa, lepo prosim, natolcevati, da se je včasih živelo za “biti” in ne “imeti”. Ne vem zakaj je potem cela Slovenija švercala kramo čez mejo. Mislim tudi, da takrat ni živelo nič manj bebcev kot danes, dobro je bilo le to, da pač niso imeli kanalov za izražanje svoje bebavosti.

  • Komentiraj