Prašna prestolnica Evrope

Živimo v mestu, kjer je zrak tako onesnažen, da je več kot deset odstotkov dni letno bolje ostati v nepredušno zaprtem prostoru, kakor skrbeti za zdravje z rekreacijo na prostem. To je mesto, kjer moramo vsak dan spremljati aktualne podatke o kakovosti zraka, če si ne želimo s kolesarjenjem po opravkih – ekološka oblika prevoza – narediti več škode kakor koristi.

Z zdravo pametjo je zato težko razumeti, da je lahko tudi takšno mesto izbrano za Zeleno prestolnico Evrope leta 2016. A na srečo turističnih ponudnikov evrobirokrati razmišljajo drugače in da postane mesto zelena prestolnica, sta dovolj že prizadevanje za spremembe v pravo smer in oblikovanje nekakšne vizije, četudi so ta prizadevanja v praksi precej vprašljive narave. Potem, ko nam je župan z najbolj debilnim nasmeškom na svetu več kot leto dni razlagal, da je najlepše mesto na svetu tudi najbolj zeleno v Evropi, zdaj že celo zimo poslušamo opozorila o preseženih mejnih vrednostih prašnih delcev PM10. Ker včeraj nisem pogledal aktualnih podatkov, sem se med rekreacijo, s katero naj bi poskrbel za zdravstveno preventivo, prijetno nadihal svinjarije.

Seveda ne trdim, da je za onesnaženost kriva ali odgovorna (samo) Mestna občina Ljubljana (ali druge občine), kot tudi ne trdim, da je Ljubljana bistveno bolj onesnažena od nekaterih drugih evropskih mest, kjer pa je resnici na ljubo glavni vzrok onesnaženosti z delci PM10 promet in ne zaostalost prebivalstva, ki nima ne denarja ne zavesti za vgradnjo ekološko primernejših ali bolj kakovostnih kurilnih naprav.

Načelno me jezi nagrajevanje z nazivi, ki služijo krancljanju umazane realnosti, zato da nas lahko mestna oblast nateguje, da živimo v najlepšem mestu na svetu. A v resnici umiramo zaradi starih peči in azbestnih streh, javni prevoz pa je v posmeh ljudem, ki jim ob dneh, ko je kolesarjenje zdravju škodljivo, kot realna možnost za normalne migracije preostane samo še avtomobil, s katerim mesto zapacajo še bolj. Ne sicer Slovenske ceste, zato pa zaradi daljše poti in zastojev toliko bolj vse naokoli.

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori Seamus 28. 12. 2016 at 20:58

    V Sarajevu je bilo še huje, tam ni bilo za dihat. Je pa zanimiva ta sila enostavna logika o kuriščih, ki je pripeljala do tega stanja.
    Takoj po žledu so predstavniki države veselo razlagali kako bo šlo to vse v kurjavo (biomasa in to) in da bo sedaj kurjava cenejša in se bodo ljudje lahko več greli na drva.
    Ljudje so to pograbili, sedaj pa imamo kar imamo.
    Na žalost manjka ključni del – kvalitetne peči, ki imajo boljše izgorevanje. Samo te stanejo par tisoč €. Tega ljudje pač nimajo. Tukaj bi država morala uvesti subvencije za kvalitetne peči na les. Dolgoročno bi bili vsi na boljšem – boljši zrak, manj uvoza energentov, bolj pospravljen gozd, samo kratkoročno bi nekaj ljudi dobilo skoraj zastonj nove peči.

  • Odgovori Anonimno 28. 12. 2016 at 21:29

    Pri naši hiši smo pred štirimi leti investirali v novo kurilnco. Prej smo se greli na kurilca, zdaj na biomaso (lesni peleti). Vložek je bil kar konkreten (cca.12.000€) Od države smo dobili povrnjeno okoli 2.000€. Zdaj letno privarčujemo približno 1.700€. Še kakšni dve leti in smo na plusu. Na dolgi rok se splača. Res pa je, da ljudje danes ne gledajo v prihodnost z optimizmom, zato pa imamo takšno sranje v državi.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 12. 2016 at 21:50

    Predstavniki države, predstavniki države … ljudje pač kurijo, kar imajo. Tam na drugi strani ceste po mojem stari v peč meče tudi stare gume.

    Subvencije sicer obstajajo, ampak kaj ti pomagata 2 jurja, kot pravi @Anonimno, če moraš 10 jurjev dodati sam. OK, investicija se povrne v šestih letih – ampak težava je v tem, da ljudje nimajo desetih jurjev. Ne vem sicer kako to funkcionira, ker se v to nikdar nisem poglabljal, ampak po mojem je prava pot brezobrestno državno posojilo. V navedenem primeru 7 let. Po tem obdobju so na boljšem vsi.

    Ampak, seveda, kdo bo pa to reguliral, kako bomo preprečili, da ljudje ne bodo goljufali, kdo bo imel koncesije za vgradnje, kje sploh dobiti denar (!) … pa je konec zgodbe.

  • Odgovori Seamus 28. 12. 2016 at 22:29

    Saj vem, da subvencije že so, samo so na nivoju, kot je opisano in jasno, da tega denarja ljudje nimajo. V mislih sem imel konkretne subvencije, recimo kot to dobivajo kmetje za traktorje – nekaj malega daš sam, ostalo je brezobrestno.
    Lahko bi šli tudi tako, kot je v industriji – mi ti prenovimo centralno in 2/3 razlike v prihranku naslednjih 10 let plačuješ nam (državi). Po 10 letih je centralna skupaj s prihranki tvoja.
    Glede zadnjega odstavka – če se gredo to lahko na trgu traktorjev, bi se šlo tudi na trgu centralnih peči. Saj ni treba koncesije. Izbereš peč, ki zadosti zahtevam in to je to.
    Denar je pa problem v istem haklju, kot sedaj ko je vse zasmrajeno – nihče se ne potrudi pogledati malo vnaprej.
    In za konec – vedno se bo našel nekdo, ki bo kuril vse živo. Samo veliko bi se jih odločilo za boljšo peč, če bi se lahko. Lesa je v hosti kljub vsemu zgnilo kar precej, kljub temu da je šlo res veliko hiš na les. Kar poglej, ko se voziš z biciklom okrog, koliko hiš ima zopet skladovnice lesa okrog hiše. Vmes je to že skoraj izginilo, sedaj pa vzameš peč na polena za slabega jurja in namesto kurilca mečeš notri polena in smradiš.

  • Odgovori jazsembog 29. 12. 2016 at 4:22

    Kaki dedje so to pri nas da ne morejo napraskati 10 000 evrov za neko investicijo, ki se povrne v parih letih.

    Najlazje je rec, da ni denarja, medtem pa so avtomobili nadpovprecni na place, se vedno se ga pije, kadi se tudi na polno, poleti se gre lezat za teden dni nekam bogu za hrbtom v dalmacijo.

    V zivljenju ali imas prioritete ali jih pa nimas.

    Nikoli nisem imel opravka z njimi, kako je s slovenskimi bankami, dajo kredite za taksne investicije?

    Me pa ukvarjanje z to tematiko prav zabava po tamalem. Na kitajskem mi pravijo, da gre za zimsko meglo, pri nas so pa vsi paranoicni za neke male vrednosti. Zanimivo, da so te maske ki jih majo azijci, bolj kot ne neki modni dodatek, imajo jih tudi, ko so bolani, da se ostali ne okuzijo. Prave maske z filtri, imamo dol itak samo belci. Za 30 evrov ze dobis kvaliteto, ki filtrira 99% delcev.

  • Odgovori Matej Zalar 29. 12. 2016 at 8:28

    @Seamus: Seveda, rešitve so preproste, a v slovenski praksi ne …

  • Odgovori Seamus 29. 12. 2016 at 9:34

    @jazsembog – povprečen človek si še dohodnine ne zna sam izračunat in ne loči med bruto in neto, kaj šele da si bo izračunal investicijo za 10k€, ki se povrne v skoraj 10 letih. In da bi v to vključil še kredit z obrestnim izračunom je pa že raketna znanost. Pa mislim, da je povsod enako. Načeloma bi ravno to moral biti eden izmed smislov države.
    Pa še banke bi lahko primaknile svoj piskrček za financiranje teh zadev, tako kot to počnejo na traktorskem ali pa če želiš tudi na avtomobilskem trgu, kjer je ceneje vzet avto na kredit ali na lizing, kot da daš keš na mizo.

  • Odgovori Matej Zalar 29. 12. 2016 at 10:45

    Točno tako: država mora biti servis državljanom in to iz enega smaega razloga – da jim zagotovi varnost, torej tudi čisto okolje. Seveda pa tega ne moreš pričakovati tam, kjer so policaji pripravljeni lagati in tam, kjer težave s propadlimi mostovi rešujejo tako, da uredijo enosmerni promet.

  • Odgovori Anonimno 30. 12. 2016 at 9:14

    Preveč se pričakuje s temi subvencijami. Kmetje so si svoje čase gradili dodatne hiše s subvencijami, ki so jih dobili za hleve. Pri kmetih so mi te subvencije včasih res kritične. Za vsako stvar jo hočejo. Kar pa se tiče subvencij za razne toplotne črpalke, peči na biomaso in podobno. Pri novogradnjah se je zelo dobro pozanimati, če ni subvencija samo pesek v oči, da konkretno preplačaš zadevo, srečen pa si, ker ti eko sklad povrne 1000 eur. Vse skupaj te pride recimo 12000 eur, sklad časti 1000, si na 11000. Peč na plin, če imaš zemeljski plin, pa stane z vsemi inštalacijami 2500 eur. Razlika je 8500 eur. V desetih letih ne porabiš toliko plina in elektrike. Seveda pa tudi toplotna črpalka porabi elektriko, peči na pelete pa pač pelete. In so tudi sprotni stroški. Po 15 letih moraš pa verjetno že tudi marsikatero peč zamenjati. Te subvencije so za moje pojme neka pomoč konkretno dražjim projektom. Pri obstoječih gradnjah je vseeno malo drugače, ampak tam je potrebno premisliti o konkretni prenovi, ne samo peči, ampak tudi izolacije hiše, če je še nima.

  • Odgovori Matej Zalar 30. 12. 2016 at 11:04

    Dobro, kjer je možnost priključka na plin, je seveda normalno, da se bo promoviralo plin. Povsod pa ni tako. Meni se zdi noro, da bi imel sredi mesta kurilno napravo, v katero bi moral vsak dan nalagati še kurivo.

  • Odgovori Anonimno 30. 12. 2016 at 17:57

    To je res ja. Da bi nekje v centru primarno grel hišo na drva – precej noro. Za ambientalno kaminsko gretje pa ja :).

  • Odgovori slovon 3. 1. 2017 at 12:55

    @anonimno mislim, da se Excel ne bi strinjal s tabo. Vsaj moj se ni in sem investiral v kvalitetno pec na drva (samo pec cca 8k eur). Kurilna sezona me pride okrog 600 eur, vkljucno z gretjem vode. Ceneje bi bilo na toplarno, ampak kljub temu, da gre toplovod po drugi strani ulice, je pri nas planiran plin in cao. Plin je pa drazji, vsaj takrat je bil.

  • Komentiraj