Pred Alpami #2

Maraton Alpe? Želja je velika, a izmozgan sem kot staro kljuse, da bi prišel k sebi, pa nisem storil prav dosti. Preveč dela, preveč stresa, navsezadnje tudi preveč kolesa … ampak vsaj med kolesarjenjem se sprostim in premlevam tisto, kar je v resnici pomembno, tako da mi to v bistvu pride kar prav.

Ko obmolkne svetovni prvak

V prvih šestih mesecih sem letos prevozil okoli 1500 kilometrov več kot lani, a forma je precej slabša. Za resno dirkanje je bilo spet preveč izčrpljujočih voženj in bolj malo kakovostnih … no, treningov. Še najbolj sem verjetno napredoval na vožnjah z najboljšim slovenskim rekreativcem, ki pa me je težko motiviral za tistih nekaj voženj.

Na dan državnosti sva skupaj prevozila traso Maratona Alpe, sicer čez Volovljek, a iz Ljubljane, on pa še od dlje. Vožnja mi ni vlila zmagovalne miselnosti, kot tudi ne sobotni, neusmiljeni izlet čez Črni Vrh, Stari vrh, Dražgoše in Jamnik, Češnjico in Čepulje, ko je tako letelo, da je sam Matej Mohorič, ki se nama je pridružil med Srednjo Dobravo in Kranjem, debelo gledal, kako je to mogoče. Wahooja Elemnt Bolt je znoj zalival kot bi ga vrgli pod slap.

V nedeljo sem šel v Radovljico gledat državno prvenstvo in nazaj grede sem po nepotrebnem, ker me je pač prijelo, basal, kot da bi me lovil sam vrag.

Verjetno vsaj 99 odstotkov prebivalstva meni, da je izlet iz Ljubljane v Radovljico in nazaj nezaslišano naporen … pacienti pa to odbijemo mimogrede, skupaj s krogom po trasi državnega prvenstva.Junija sem bil na kolesu 27-krat in naklepal skoraj 2300 kilometrov, od tega samo zadnji teden 600.

Kri: OK

Med brskanjem po Stravi sem na razširitvi Stravistix – na predlog najboljšega rekreativca v Sloveniji sem jo naložil že pred časom, a se z njo nikoli nisem ukvarjal – odkril Fitness Trend. Seveda gre le za grobo oceno prikaza moje forme, ki kaže, da situacija ni rožnata, ni pa niti črna. Kakorkoli, če bi bil Maraton Alpe naslednji teden, bi bil spočit optimalno.

Glede na obupno počutje sem v sredo storil to, kar bi naredila vsak preveč zagrizeni in vsak pametni rekreativec: analizirati sem dal kri. Izkazalo se je, da situacija ni rožnata, ni pa niti črna.

Asfalt so menda zrihtali in skrbelo me je samo še vreme, ki pa bo očitno še kar prizanesljivo, zato se grem danes vendarle prijavit. Spet brez cilja. Če bo šlo kolikor toliko dobro, bom dirkal. Sicer bom užival in morda pazil le toliko, da bom med prvimi stotimi, ki imajo menda naslednje leto pravico startati v prvem boksu.

Specializirano, aerodinamično

Oprema je spet na nivoju, tokrat bom dirkal s Specializedovo aerodinamično raketo Venge Pro s komponentami Ultegra Di2 in 50-milimetrskimi Rovalkami.

Zanimivo se mi zdi, da vedno dirkam s Specializedi, česar sem seveda zelo vesel. Na Klasiki Eddyja Merckxa sem leta 2015, še nekoliko debelušen, dirkal s Tarmacom, leta 2017 sem na Granfondu Stelvio Santini vozil starejšega Vengea in na kronometru Želimlje–Turjak Alleza, lani pa na Maratonu Alpe Venga S-Works, ki se je izkazal kot strašno hitra mašina za spuste … in za eksperta velja enako, preizkusil sem ga na enem najbolj zagamanih spustov na Slovenskem.

Pridruži se ekipi!

Tim Podlogar, mladi znanstvenik na doktorskem študiju na Univerzi v Birminghamu in neverjetno močan kolesar mi je svetoval pri prehrani v zadnjih dneh. A kaj, ko mi je dal strašno slab nasvet, in sicer, da bi bilo v teh dneh najbolje počivati. No, v vsem ostalem ga bom ubogal. Brez vlaknin pred dirko. Zadnji dan brutalne količine ogljikovih hidratov, kot mi je sicer v navadi že od nekdaj. Za zajtrk pa mlečni riž z mlekom brez laktoze. In nekako se bom posilil med dirko zaužiti toliko ogljikovih hidratov, kot pravi znanost. Ogromno.

Če bo na Pavličevem sedlu stal kdo, ki bi lahko danes ali jutri ali v nedeljo zjutraj v Kamniku prevzel mojo musette s hrano in pijačo, bom zraven z veseljem dodal še šestorček piva.