Primitivci razumejo samo primitiven jezik

Dogodke v skladišču Mladinske knjige na Brnčičevi v Črnučah je z normalnim besednjakom praktično nemogoče opisat. Moral bi si privoščit besede pizdarija, idioti, kreteni, kurci in še vse inačice besed jebati in fukati (se). Danes sem se tam zelo uspešno skregal in to tako, z dretjem in loputajočimi vrati, kot se za dedce spodobi.

Moje izkušnje s skladiščniki so deljene; med njimi srečam dobre duše, ki se mi kar malo smilijo, pa tudi totalne kretene, ki imajo občasno priložnost, da so pet minut glavni. Največ je tistih z nekakšnim čudnim smislom za humor, ki so ga tako izvežbali, da jih nič ne vrže iz tira. Laik jim je težko kos, le s stalno in redno interakcijo lahko nekoliko napreduje.

“A mi lahko odprete vrata?”

“Maš dnar?”

“Nimaš,” odgovorim samozavestno.

“Jebiga, tuki gre sam za dnar.”

“Ja, saj izgledaš kot da ga imaš preveč!”

“A, goni se u pičkumatr!” se zaključi besedna igra.

Tokrat je tip sicer pogorel, ker sem se slučajno uspel potegnit ven. A vseeno se je znašel in me nazijal v takem slogu, da je imel spet zadnjo besedo. V svojem podjebavanju so neverjetno spretni, najbolje pa je to, da ničesar ne zamerijo! Fajn dečkoti. Kot tudi na drugih področjih mi je všeč specifična kultura poklica skladiščnikov. Kljub temu, da delajo v različnih podjetij, imajo ogromno skupnega. V Mladinsko knjigo Logistiko d.o.o. pa se je nabralo nekaj najbolj zagamanih in zafrustriranih lenuhov kar sem jih imel čast spoznat. Začne se že v sprejemni pisarni, v katere preddverju kadijo štirje zdolgočaseni luzerji, notri pa sedi tip, ki te niti ne pogleda, kaj šele, da bi odzdravil. Zadnjič je sedel za mizo, z metrom meril majhne slovarje in nekaj vpisoval v računalniško bazo podatkov. To je trajalo vsaj pet minut, ob tem pa me ni niti pogledal, čeprav sem ga vmes enkrat vprašal, na koga se lahko obrnem.

Imel sem poln avto robe, zato me je poslal naokrog na rampo, kjer me je viličarist po petih minutah čakanja nazijal, da sem narobe ustavil. Medtem ko sem ponižno premaknil avto kakšen meter naprej, je tip spet izginil, ko se je vrnil in razložil paleto, me je po parih minutah čakanja na moje papirje nateral z rampe. Da naj poiščem tistega prvega, ki je z dobavnicami izginil neznano kam. Ker ga v pisarni spet ni bilo, sem se kljub prepovedi vtihotapil v skladišče. Takoj sem ga našel, ko je besno hodil po skladišču, se delal, da je glavni in skušal dajati vtis, da je skrajno zaposlen. Ko je videl mojo paleto z robo, je zavil z očmi, zaklel, potem pa popenil, saj škatle niso bile zložene tako, kot bi morale biti. V tej fazi sem bil še miren, kljub temu, da sem s kreteni izgubil že pol ure. Besno se je lotil odpiranja škatel, dokler ni ugotovil, da bo štetje do tristo prezahtevno, zato je samo pokracal papirje in mi navrgel, da naj spizdim.

Vrata, skozi katera sem se vtihotapil, so bila seveda zaklenjena, zato sem prvega mimoidočega prosil, da mi jih odpre. Tipu se je zlomilo! Da ni jebeni vratar, da naj kar poiščem tistega, ki me je not spustil in da jaz nisem njegov problem. Tukaj sem dokončno eksplodiral in ga ozmerjal nazaj, pa potem on mene in spet jaz njega, da naj odpre pofukana vrata in drži gobec, ker že celo skladišče smrdi. No, potem mi je odprl, mi še jebal vse sorodnike, jaz pa sem mu zaloputnil železna vrata pred nosom. Pozor: dovolj bi bilo, če bi naredil dva koraka vstran in s kartico pomahal pred vrati! Dve sekundi dela.

Res, včeraj sem padel ven. Trije luzerji mi vzamejo tričetrt ure časa samo zato, da razložimo eno paleto robe! Če jih ne bi sam lovil, bi pa lahko čakal še enkrat toliko. Ne moti me lenoba, ampak da niso ljudje. Ne znajo pozdravljat, ne znajo se zahvaljevat in ne razumejo pojma “sprejem”. Oni naj bi goste sprejemali, ne pa jih pustili čakat kot idiote. Ponavadi sem pred tečnimi skladiščniki ponižen, da se ja bolje počutijo. No, teh kretenov pa ne bom nič več prijazno prosil, le telefonsko številko šefov sem si shranil v telefon.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori Janez 16. 3. 2007 at 7:44

    Ti imaš pa zanimivo službo. Kaj si kurir?

  • Odgovori Študent 16. 3. 2007 at 8:15

    Ob branju te prigode (ki pa je verjetno vsakdanja), bi se lahko zamislili predvsem tisti, ki imajo v takih in podobnih podjetjih nekaj besede, ampak verjatno so tudi ti ljudje (šefi) na podobnem nivoju, kot sami delavci. Sam sem kot študent delal v nekaj podobnih situacijah, ljudje povsod enaki, kot da si izmeček človeštva, če si kulturen. Ljudjem dejansko manjka en človek, ki bi biu sposoben take primitivce spravit u red. Take ljudi bi mogli samo terat, da ne bi imeli časa niti 5 min, da se usedejo ali pa da enga pržgejo.
    Je pa res, da “oni” živijo v drugem svetu, kjer vladajo popolnoma druge vrednote in načini obnašanja, – primitivne (še živali so bolj razumevajoče)zato je bolje, da se obrneš stran in si misliš svoje.

  • Odgovori lnovak4 16. 3. 2007 at 8:26

    :)) cool objava…

  • Odgovori tone 16. 3. 2007 at 8:28

    Poznam skladišče in tipe ,ki delajo v njem. To kar si opisal ni nič posebnega, saj sem sam imel podobno izkušnjo. Ko boš dalj časa dostavljal se boš že navadil kako je treba delat z takimi tipi, da paleto razložiš v 5 minutah.Ko jih skapiraš ni blema ali pa razlagaš 45 min.

  • Odgovori mko 16. 3. 2007 at 8:30

    zal so tudi ljudje med nami(ne samo skladiscniki), ki samo izgledajo kot ljudje. dejansko so pa lupine, okoli jih je (ponavadi dosti tolsce),znotraj so prazni. tudi najveckrat nimajo razvitega notranjega custvenega gledanja na stvari, ter vzivljanja v druge. Po navadi imajo tudi prazna zivljenja, prazne ljubezenske veze, ter najveckrat to predajo naslednjemu rodu potomcev. ze to da so zaposleni, je veliko. saj je dosti tovrstnih ljudi, ki zapadejo v motne vode (seveda ko pa se premikajo po crti manjsega odpora). Ne vem kako a ce si kolikor tolikor clovek, se, normalno, prilagodis na nivo cloveka s katerim se pogovarjas. pri takih ljudjeh pa ostanes prazen, ko odhajas od njih. Ne vem kako ti reagiras na to, a mislim da si dobro naredil. morda je le skoda lastnih zivcev, a to so trdokozci. moras jih prepricati da te potrebujejo, potem se ti bodo ulizovali. saj to sta dve stvari, ki jih znajo. Tezit pa ulizovat. in ja. ko dovolis sebi da se v danasjem svetu se vedno obnasas kot bi ravnokar prilezel iz jame, potem dejansko si luzer, dinozaver, ki ga bo kmalu povozil cas.

  • Odgovori chef 16. 3. 2007 at 8:38

    @Janez: ja, kurir sem (študentsko delo) in mi je res še kar zanimivo. Praktično ves čas si po svoje in to je kul.

    @Študent: saj mene niti ne motijo, taki so, moraš jih skapirat, pa je.

    @Tone: saj pravim, to se dogaja povsod. Saj že tri leta delam podobne stvari, resda občasno, tako da sem se jih navadil. Predvsem vem, da se jim ne smeš zamerit.

    @mko: seveda je to samo ena sorta skladiščnikov. Ostali so pa dobre duše in je res veselje delat z njimi. Pri nas v firmi so fejst fantje, čeprav imajo svoje finte. Če ne bi bili fejst, tudi jaz ne bi delal več tu 😉

  • Odgovori mko 16. 3. 2007 at 8:57

    saj nisem mislil na skladiscnike exkluzivno, nekako sem se spravil na vse tovrstne tipe:)
    povsod jih najdes. to je samo oris karakterja nekaterih tovrstnezev. ponavadi otroci takih izsiljujejo slabotnejse od sebe na solah, jim kradejo denar … ne zelim delati stereotipov, tipkam le iz izkusenj, procentualno gledano…

  • Odgovori mko 16. 3. 2007 at 9:02

    PS pac stresel si bes iz sebe in to je prav, nej ti ne bo zal, uni pa ki jih zadeva to pisanje, pa naj raje pomislijo kaj sami pocno, morda sprevidijo napako… no ne ravno napako, bolje bi bilo reci, nacin ki so si ga izbrali za prebijanje skozi zivljenje, ni ravno najbolj easy. poln je stresa in to poraja nadaljne tezave. sploh pa ce ti je kolega se nima kaj obnasat do tebe na tak nacin. (saj, najbolje se je skregati s sosolcem prvi dan prvega razreda in potem ziveti z njim v razredu nadaljnih 8 let)
    lep pozdrav

  • Odgovori marko 16. 3. 2007 at 9:21

    zdaj ti je pa lažje,ko vsi vemo kakšna svinjarija se ti je zgodila.

  • Odgovori Sika 16. 3. 2007 at 9:35

    Upam, da tvojo izkušnjo bere tudi kdo iz Mladinske knjige, ter da bodo tudi kaj ukrenili! Osebno se mi taki luzerji smilijo, saj so spustili nekaj lekcij socializacije življenja, se pa v krogu sodelavcev očitno počutijo precej domače… Sam sem si preko študenta služil kruh v skladišču, kjer res ni zaposlen cvet naše inteligence, so pa vsaj vladali normalni med človeški odnosi. Pa še nekaj, taki ljudje razumejo samo jezik avtoritete. Javi zadevo preko svojega šefa ali pa kar direktno njihovem šefu, če že imaš njegovo šđtevilko! Boš videl, kako bodo iz sebe spravili čudežne besede kot so: hvala, izvolite, nasvidenje…

  • Odgovori Vanja 16. 3. 2007 at 10:03

    Jaz imam podobno izkušnjo glede medsebojnih odnosih tudi na pop tv. Jebat ga takšan je naša Slovenija. Nizka kulturna raven. Opps a sem rekla jebat ga…no vidiš, I have made my point!
    Je pa kot pravi študent, bolj ko si prijazen in kulturen in spoštljiv, bolj ti to štejejo kot slabost.

  • Odgovori Peter 16. 3. 2007 at 10:13

    Leta 2006 pa še kar lajam, kdaj bom nehal nevem.Mogoče takrat, ko bom dovolj neodvisen od odvisnosti.Mogoče takrat, ko bom spoznal, da lajam samemu sebi.
    Še en skladiščnik z upanjem in kančkom zavesti, da je svet lep in človek dobro bitje.

  • Odgovori krof 16. 3. 2007 at 10:16

    Jaz imam tudi eno neprijetno izkušnjo s skladiščnikom ali kurirjem iz Mladinske knjige na tej lokaciji. Namreč, šel sem v podjetje, ki je zraven in parkiral avto na prostoru, kjer ni bilo nobenega napisa, da je to parkirni prostor od kakšne firme. Stopim ven, zaklenem in kar naenkrat kot orkan prihrumi en kreten in začne grozit, da naj se speljm. Bil je sila agresiven in kot ste že omenili, primitiven! Jasno, da se mi ni ljubilo prerekat in sem se vsedel v avto ter se premeknil za 20 metrov naprej. Res je, taki in podobni debili so resnično reveži, saj so bili ob rojstvu očitno prikrajšani na umu!

  • Odgovori jupi 16. 3. 2007 at 10:19

    Živjo,
    moram reči, da imaš zanimivo izkušnjo, škoda je le, da si se pustil sprovocirat človečku, katerega kulturni (in še kakšen) nivo najbrž ne bo nikoli prav visok.

    Sicer pa poznam ljudi v MK, na tistem koncu, tako da je bila tvoja izkušnja poslana naprej.Morda bo pomagalo in bodo vpeljali kratek tečaj “osnove bontona” ali kako reči stranki: dober dan, lahko kako pomagam, ni problema in nasvidenje. 🙂 Izust kakšnega “lep dan vam želim” bi bil najbrž že malce prezahteven.

  • Odgovori Dajana 16. 3. 2007 at 10:20

    Mislim, da je splošna raven kulture pri nas zelo padla. Povsod, to se potem vidi tudi v firmah. Pred desetimi leti še ni bilo tako hudo. Ko sem jaz prišla pred letom dni nazaj iz Avstrije, kjer sem deset let živela, sem bila enostavno šokirana. Nad besedami, ki jih govorijo otroci, nad TV programom in jezikom (reality showi, talk showi, kjer se uporablja grozen jezik ) – to otroci in odrasli gledajo in potem se tako obnašajo. Najbolj pa sem šokirana nad nasiljem dvanajst – trinajstletnikov v šoli, kar opisuje katarina. 🙁
    http://katarina.blog.siol.net/2007/03/16/ko-cutvena-vez-med-starsem-in-otrokom-zaboli/

  • Odgovori Joe 16. 3. 2007 at 10:29

    Res je, prijatelj !! To je posebna sorta ljudi, da ti “pamet stane”. Posebne sorte so tudi prevozniki, špediterji, agenti… In vsi imajo svoje fore, ampak skladiščniki… Za umret. Stvar zelo dobro poznam, ker več kot 20 let imam opravka z njimi.

  • Odgovori klemensas 16. 3. 2007 at 10:35

    To je zato, ker naj bi se v Sloveniji kultivirani ljudje v svojem jeziku in obnašanju prilagajali primitivcem, a dejansko bi moralo biti ravno obratno. To je ostanek še iz Juge, kjer se je moral šef spuščat nenehno pod svojo raven, če je hotel z jugoviči trgovat. To so navade, prevzete iz Balkana. V Sloveniji pa se je poleg tega balkanska miselnost zmešala z avtohtono kmečko, in tako smo dobili tisto najhujšo kombinacijo obojega.

  • Odgovori Vanja 16. 3. 2007 at 10:43

    aja zato je kar bivša Juga kriva ali kaj? Smešno. mi smo mešanica Balkanske primitivnosti, ker smo Balkan sorry- in pa Avstrijske nestrpnosti in zahojenosti. Pa še glede skladiščnikov, sem slišala že ogromno magistrov in doktorjev, ki so takšne ven metali, da ne moreš verjeti lastnim ušesom. In se med seboj kregajo in se nekam pošiljajo, to ni domena samo skladiščnikov na žalost. w

  • Odgovori shyam 16. 3. 2007 at 10:43

    Hja, tud sam mam podobne izkušnje iz dotičnega skladišča.

  • Odgovori chef 16. 3. 2007 at 11:31

    @Sika: ne ljubi se mi šefov klicat, vsaj zaenkrat ne. Od zdaj naprej se bomo tam pač drli eden na drugega, malo streljanja primitivnosti vsaka dva tedna je pa tudi zabavno.

    @krof: če bi dotičnega nalajal nazaj, da to ni tvoj problem in mu jebal starše, ti avta po mojem ne bi bilo treba premaknit. Je pa res, da si ti preveč prijazen človek in te najbrž ne bi jemali resno 😛

    @jupi: niti ni šlo toliko zato, da bi se dejansko pustil sprovocirat. Iskal sem način, kako se z njimi zmenit in ga tudi našel 😀

    BTW: naši so imeli pred časom skladišče v bližini MK. Prej mi je kolega razložil, da se z njimi tepejo že od nekdaj. Taki so, nimaš kaj.

  • Odgovori Sika 16. 3. 2007 at 12:01

    @Chef: za pogovor s šefom bi potreboval nekaj minutk, za razlaganje ene same palete pa potrebuješ pol ure več kot običajno, torej?

  • Odgovori jupi 16. 3. 2007 at 12:16

    @Sika: ne ljubi se mi šefov klicat, vsaj zaenkrat ne. Od zdaj naprej se bomo tam pač drli eden na drugega, malo streljanja primitivnosti vsaka dva tedna je pa tudi zabavno.

    🙂 torej to vzami kot verbalno kanaliziranje odvečne energije, ki se bo sigurno nabrala po dveh stresnih tednih. Boš nato preostanek tedna precej umirjen :), smo pazi, da ti zadeve ne uidejo iz rok-za vsak slučaj imej v žepu kakšno vodno pištolico, haha.

  • Odgovori chef 16. 3. 2007 at 12:41

    Pravkar so mi hoteli uturit eno manjšo pošiljko za tja. Dogovorili smo se, da pošljemo po pošti 😛

  • Odgovori jupi 16. 3. 2007 at 12:49

    A jih ne bi spet razveselil s krajšim obiskom :):)?

  • Odgovori maya 16. 3. 2007 at 13:33

    Občasno se tudi meni zgodi, da moram kaj iskat v kako skladišče in srečam tam zaposlene, ki so še precej v elementarni fazi človeškega razvoja.
    VENDAR ŠE NIKOLI NISEM NALETELA NA TAKO ZAOSTREN DIALOG.
    SEM SICER ŽENSKA, A NISEM LEPOTICA IN TUDI ROSNO MLADA NE VEČ.

    Pravilo št. 1:
    Jaz sem ta, ki pride na njihov teren (torej oni so ta glavni) in jaz sem ta, ki od njih nekaj hoče.
    Pravilo št. 2:
    Njihovega terena in hierarhije ne poznam, zato se ne delam “pametne”, temveč OD SRCA NADVSE ljubeznivo in SPOŠTLJIVO vprašam prvega, ki ga srečam:
    “Oprostite, gospod, iščem to in to, (ali morala bi to in to), bi mi morda lahko povedali na koga in kje se moram obrniti?”

    OSEBA, KI JO NAGOVORIM, ZAZNA, DA JO SPOŠTUJEM KOT ČLOVEKA IN SE V RELACIJI DO MENE TUDI SAMA POČUTI KOT ČLOVEK, VREDEN SPOŠTOVANJA NE GLEDE NA TO KAKŠNO DELO OPRAVLJA IN ZATO NIKOLI, AMPAK RES NIKOLI ŠE NISEM DOŽIVELA, DA BI ME KDO POŠILJAL NAZAJ V MESTO ROJSTVA ALI KAM DRUGAM.

    ZAPOMNITE SI, DA SE NAM NIKOLI TAKO ZELO NE MUDI, DA BI MORALI MENDRATI TUJO INTEGRITETO IN SPOŠTOVANJE.
    ČE ŽELIMO BITI OBRAVNAVANI KOT SPOŠTOVANJA VREDNA OSEBA, MORAMO SAMI DO DRUGIH RAVNATI ENAKO.

    Eto, pa sem nehote razložila to čemur se reče “Zakon privleka”.
    Isto privlači sebi enako.

    Poskusite, stane vas čisto samo malo spoštovanja, deluje pa naravnost čudežno. Morda prvič ne bo, vsakič naslednjič pa vedno bolj.

  • Odgovori Legendaris 16. 3. 2007 at 13:44

    U madona. moraš imeti pa dobre živce. Če pogledam iz svojega, rahlo koleričnega stališča, pri meni do takšnih dogodkov sploh ne more priti. Prvemu, ki bi me poslal v rodila, bi sicer še vrnil na podoben način, vendar z dvojno dozo. Če pa bi še kaj opletal z jezikom pa …. NA PESO KRETENA. Vem, da to ni dobro in lepo, samo takšen pač sem.

    Je pa čudno, da sam takšnih izkušen še nisem imel oz. sem jih zatrl že v kali. Verjetno že navzven dajem vtis, da ne bom vsakemu pezdetu, ki ima pet minut časa pustil, da mi soli pamet.

    Sorry za malo bolj grobe besede, ampak mi je že samo branje prispevka dvignilo pritisk.

  • Odgovori maya 16. 3. 2007 at 13:53

    Dragi Legendaris,
    catch je ravno v tem, da že s svojo mirno pojavo dosežeš, da sogovornik sploh ne začuti potrebe, da bi ti solil pamet (prevedeno: kot pes testiral, kdo od vaju je močnejši).

  • Odgovori Legendaris 16. 3. 2007 at 14:32

    Vem in ti verjamem maya. Nismo pa vsi enaki. Eni se lahko obvladujete, eni pa se ne moremo. Ti bi verjetno tistemu, ki ti da klofuto nastavila še drugo lice, jaz pa bi ga klofnil nazaj. Takšno je življenje.

    Je pa končni rezultat enak. Meni tega ne počnejo, zato ker vedo, da bom popizdil. Tebi pa tega ne počnejo zaradi tvojega pomirjujočega, ponižnega in nadvse spoštjivega obnašanja. Tvoj način je vsekakor boljši, vendar pa ga jaz na žalost ne zmorem uporabljati. Če bi ga hotel, bi verjetno moral obiskati tečaj samokontrole, Tai Chi Chuana, joge in še česa.

    Pa še nekaj, da ne bom napačno razumljen. Tudi jaz najprej lepo pozdravim in lepo vprašam. Če pa nazaj namesto odgovora v enakem tonu dobim zajebavanje, se vse neha.

  • Odgovori maya 16. 3. 2007 at 15:15

    Dragi Legendaris,
    popolnoma te razumem. Včasih sem tudi sama bruhala ogenj in žveplo. Potem se mi je nenadoma posvetilo, da me bo moj lastni bes pokončal in od hudega se je v meni rodila potreba po spremembi sebe same.
    Hej, ga ni predmeta (avto, hiša, denar, …) s katerim bi zamenjala, kar sem na poti preobrazbe do sedaj postala.
    Ker sem jaz spremenjena, so tudi drugi, boljši, bolj prijazni, bolj naklonjeni in vsakdanje težave premagujem lažje.
    Tudi tebi in vsem želim enako. Si lahko misliš, da sem celo pedofilu, ki me je kot malo deklico zlorabil, lahko odpustila, ker sem dojela njegovo lastno bedo. To pa ni šala mala.

  • Odgovori verbatim 16. 3. 2007 at 17:17

    chef: boljši ta direktni balkanski primitivizem, kot prikrita avstrijska hinavščina v najbolj gnili sorti, občutek večvrednosti in odkrita neumnost. Počakaj, da še to spoznaš…

  • Odgovori Vanja 16. 3. 2007 at 17:32

    Maya pa na žalost ni vedno tako. Velikokrat te ljudje ne spoštujejo, če si prijazen, vljuden in spoštljiv do njih. Te začnejo podcenjevati.To sem ugotovila, ko sem se po 14. letih preselila nazaj v Slovenijo iz nekega okolja kjer je bila vljudnost norma. In ker sem bila vljudna tudi tukaj, zraven pa še sproščena, prijazna in odprta, so me gledali kot deveto čudo, zraven je bila pa tudi dobršna mera podcenjevanja. Moj mož, ki je pa kot legendaris pa dobi veliko mero spoštovanja.

  • Odgovori chef 16. 3. 2007 at 22:52

    @maya: to sploh ni res. Saj pravim, da sem bil povsem miren in prijazen.

    Čudno, da se z večino ostalih razumem, kajne?

  • Odgovori Jazzy 17. 3. 2007 at 10:05

    a se ne govori, da se take stvari dogajajo samo na balkanu.. 🙂 🙂 😉

  • Odgovori blitz 17. 3. 2007 at 16:03

    chef, prva stvar, ki sem jo opazil, ko sem šel živet v tujino, je bila, da so ljudje vljudni. Marsikdo sicer reče, da se samo fine delajo, ampak meni je vsekakor to bolj všeč, tudi če se pretvarjajo (pa mislim, da se ne).

    Pri nas pa nekako že izpadeš nestrpen, če te moti primitivno vedenje. Jaz sem najbrž precej konzervativen, mene motijo tudi … posterji po skladiščih in avtomehaničnih delavnicah. Ampak se mi zdi, da tudi to počasi izginja. Zdaj imajo v avtomehaničnih delavnicah raje posterje avtomobilov.

  • Odgovori chef 17. 3. 2007 at 18:40

    Koledarji z nagimi babami??? Ti si nor, to mora bit v vsaki delavnici, haha, kar paše not 😉

    Šalo na stran, problem je, ko so taki koledarji tudi v zelo resnih firmah.

  • Odgovori blitz 17. 3. 2007 at 19:55

    chef, nisem nor, samo konzervativen. Še smehca ne znam vstaviti.

  • Odgovori Matej 18. 3. 2007 at 3:16

    Mene osebno prav fascinira, kaj moti sodobne ljudi v tako opevani svobodni in tolerantni družbi. Včasih so bili cele gostilne polepljene z nagimi babami, vsepovsod jih je bilo polno, pa nikoga ni motilo. Videl si male otroke, ki so pili pivo, spet nikoga ni motilo (ne pomnim nobenega razgrajanja ali uničevanja javne lastnine zaradi tega). Otroci so se vozli z mopedom, od takrat, ko so shodli, spet je bilo vse vredu (ob veliko več mopedih kot jih je danes med mladino, ne pomnim nobene nesreče). V vaškem ribniku so se kopali nagi – vsem je bilo prav. Pa to je preteklost časovnega okvirja 15 let. Danes pa so skoraj vsi nagnjeni k neki nestrpnosti… in ta nestrpnost po moje potegne za sabo vse ostalo, vodi v pretiravanje – potem pa dobiš današnjo družbo.

  • Odgovori blitz 18. 3. 2007 at 9:11

    Matej, malo tezke besede uporabljas. Ce cloveka nekaj moti ali mu nekaj ni vsec, to se ne pomeni, da je nestrpen.

    Verjamem, da ti ne bi bilo vsec, ce bi nekdo zraven tebe na avtobusu prav svinjsko prdnil, pa zaradi tega se nisi nestrpen. Nestrpnost bi bila, ce bi cloveka prav hudo nadrl in ga po moznosti se malo zbutal.

    Sam sem v teenagerskih letih spil na hekolitre piva, pa nisem nikoli niti vrat zaloputnil v blazenem stanju. Danes pa mladina spije dva pira in zacnejo skodo delat. Pa ne govorit, da to ni res, Slovenski maturanti so danes nezazeleni marsikaterem hotelu. By the way, danes celo mislim, da ni bilo normalno, koliko smo ga vcasih teensi pili.

    Tudi e vem, od kod prihajas, da se nikoli nisi slisal za nesrece z mopedi. Kar pojdi pogledati na piransko pokopalisce, koliko mladih fantov je tam pokopano. Niso umrli zaradi infarkta.

    Problem danasnje druzbe in predvsem mladih pa je seveda pomanjkanje vrednot in posledicno obcutka za samoobvladovanje.

  • Odgovori Drmagnum 18. 3. 2007 at 9:35

    Občutek imam, da skladiščnikom piše v priročnikih kako preveriti stanje strank. Če je to preveč dobro so mojstri, da te spravijo na tla. To si odlično opisal. Kako v prihodnje z njimi pa sem ocenil, da tudi že veš. Takšne izkušnje so najbolj dragocene. Sam se odzovem enako kakor drugi do mene. Ponavadi se pogovor potem sprevrže v bolj strpen dialog.

  • Odgovori barbiblond 19. 3. 2007 at 20:29

    Daj majhnemu košček oblasti, pa bo hujši od najhujšega.
    Pa mu jo daj za tistih pet minut, potem se bo spet pogreznil v sivino ponižnosti do tistih, ki se jim mora udinjati…

  • Odgovori divja roža 3. 4. 2007 at 17:42

    jah,saj taki problemi niso samo s skladiščniki,naredi en krog po javni upravi, DURS-u…, pa še mi jih plačujemo.

  • Odgovori chef 3. 4. 2007 at 18:02

    OK, na DURSu znajo biti neprijazni, znajo te naterat ven iz sprejemnice in potem za 10 minut izginejo brez opravičila (pri tem, da imajo uradne ured o 12h, denimo)… ampak niso mi pa jebali mame in nikoli mi nihče ni rekel, naj spizdim 😀

  • Odgovori divja roža 4. 4. 2007 at 10:47

    maš prav, sem delala na upravni enoti,zajebavanje je bilo za odtenek bolj prefinjeno.

  • Komentiraj