Psica, zdrava kot riba

S Pippo sva počaščena, ker je nanjo ob hudi preizkušnji mislilo toliko ljudi. Malo sem pa tudi zavisten. Bolna žival se ljudem smili precej bolj kot bolan človek. Vas je štihnilo v vrat? Nikomur ni mar za to. Potrpite, prekleto! Ko za eno uro uspavajo psa in mu odrežejo nekaj izrastkov, pa od vsepovsod dobivam sporočila sočutja. Bo že držalo, kar je zadnjič izjavil modrec, ko smo pizdili zaradi nekih težav: »Človek se navadi, žival pa crkne.« To pa ni le modrost, ampak tudi dejstvo: ljudje menda znamo sprejeti bolečino, živali pa ne. Ampak Pippa te dni ni trpela. In niti skrbelo je ni, kot mene – in njene znance. Zadnje kar si želim je, da mi pes crkne že letos, med zadnjimi stvarmi pa so stroški, povezani z zdravljenjem raka.

Skrbelo me je lep čas. Po tednu dni me še kar niso poklicali. Ljudje so mi pravili o psih s podobnimi simptomi, ki jih je pobiralo v hudih mukah, dokler jih niso odrešili. Nekdo mi je priporočil homeopata. Eden mi je jokaje povedal, da je ob smrti svojega psa umrlo tudi nekaj v njem in da se nikoli več ni pobral. Tudi sicer me ne pozabijo opominjati na to, da bo slejkoprej umrla, in takrat me ima, da bi jim povedal, da je tudi njihova mama že v letih.

Kakorkoli, rezultate patohistološke raziskave so dobili v petek zjutraj in, kot so obljubili, poklicali takoj, ko sem še užival v krepčilnem spancu. »Bolje za vas, da so prve današnje novice spodbudne,« sem si mislil med uvodnim predavanjem. Če bi veterinar začel z »vse je v redu«, bi bilo preveč dolgočasno, bolje je stopnjevati napetost skozi kratko razlago o virusu s tako zapletenim imenom, da ga znajo izgovoriti samo ljudje s šestimi leti univerzitetnega šolanja. Tak virus gotovo ne more pomeniti nič dobrega, me je prešinilo.

Ampak, rezultat je ugoden. Virus, ki je bil posledica poslabšane odpornosti, je verjetno že prebolela, v naslednjih tednih pa ji bom temeljiteje pregledoval gobec, saj naj bi se tvorbe najpogosteje pojavljale v ustni votlini. Če se zgodi še enkrat, dobi terapijo z vitamini. Pobralo je pa še nekaj časa ne bo. Mila zima je naklonjena njenim blagim težavam z artritisom, sicer pa je bolj zdrava, kot je videti.

Pippa

Odlično posteljo ima, ki je koštala samo destkrat manj kot modroc, a če je le mogoče, bo zalegla na telovadno podlogo. Čeprav ve, da ne sme. Vse, česar je nisem naučil v mladih letih, ji je španska vas.

Pippa

Prejšnja objava Naslednja objava

5 komentarjev

  • Odgovori Rado 23. 12. 2019 at 8:15

    Povej Matej,
    koliko ur na dan je Pippa sama in kako prenaša samoto?

  • Odgovori Matej Zalar 24. 12. 2019 at 10:24

    Zadnje čase je spet malo več sama, praviloma pa ne več kot devet ur. Kako prenaša samoto, mi pa še ni povedala 🙂

  • Odgovori Rado 25. 12. 2019 at 10:12

    No nekateri psi kažejo svoj odziv na samoto s cefranjem pohištva, s tuljenjem in podobno. Tudi sam si bom omislil psa. Pa iščem informacije, kateri psi lažje prenesejo večurno samoto.

  • Odgovori Rado 25. 12. 2019 at 10:58

    Še enega sesksitičnega:
    Imam soseda, ki je stare šole. Še vedno rad ponavlja: “Za babo je vseeno, avto in pes pa morata biti nemška”!

  • Odgovori Matej Zalar 25. 12. 2019 at 11:15

    Eh, vsak pes mora prenašati samoto. Itak cele dneve spijo. Je pa mogoče nemški bokser s tega vidika manj primeren … Nemec gor ali dol 🙂

  • Komentiraj