Rebalans uspešne vlade

Besedna zveza rebalans proračuna se sliši precej abstraktno in je verjetno povprečen davkoplačevalec sploh ne razume, vsi pa se obnašamo, kot da nas to sploh ne zanima – kot da to ni naš denar in kot da je rebalans problem vlade. Seveda ni tako. Rebalans proračuna oziroma razporejanje – zapravljanje – našega denarja se nas še kako tiče, definitivno pa bolj kot vprašanja posvojitev otrok, odpiralnih časov trgovin, oplojevanja samskih žensk in podobnega sranja, o katerem smo odločali na preteklih referundumih.

Zasebniki z lastnimi podjetji, ki trdo delajo in poskrbijo, da ima vsak mesec nekaj ljudi plače, se lahko upravičeno pridušajo, da so oni tisti, ki denar služijo, medtem ko ga vlada zapravlja.

Država vsako leto pobere približno enako količino davkov. Ne sicer v času recesije, ampak v času gospodarske rasti uspešne države, ki lovi francosko-nemški vlak uspeha, kot pravi prvi dvorni norček minister Pahor, bi se moralo v državno blagajno nabrati več kot prejšnje – krizno – leto. Gre za denar, ki ga v državo investiramo davkoplačevalci. Država pa ni državni aparat, ampak je država naša. Od državnega aparata seveda pričakujemo, da bo smotrno razporedil razpoložljiv denar.

Kar je seveda utopija.

Pred časom sem bil v družbi klepca, ki je nekoč kot nepomembnež delal za eno od ministrstev. Rahlo okajen se je kako uro hvalil, kako so v dobrih starih časih na ministrovih službenih poteh vedno prenočevali v smešno ogromnih sobah smešno dragih hotelov, na račun reprezentance pa je šlo tudi nalivanje z neverjetnimi količinami dražjih konjakov. Kot kompenzacija za slabe plače javnih uslužbencev? S tujim denarjem je lahko srat.

Čeprav so vajeni visokega standarda, ki nima nobene zveze z njihovimi slabimi plačami, na teh zajedavcih vseeno ni težko prišparat. Pač ukineš kavice, kot se je že na začetku hvalil premier. Seveda je to ob 5-odstotnem primanjkljaju pljunek v morje: prevedeno v evre govorimo o 1,7 milijarde. To so številke, ki jih mi sploh ne razumemo, vlada pa jih premetava podobno neženirano kot James Bond žetone v Monte Carlu. Seveda jim ne pride na misel, da bi rezali pri lopovskih bankah ali slabih podjetjih, prej nasprotno! To je konec koncev delno menda tudi naš nacionalni interes, čeprav bi jaz dosti raje videl, da bi ta podjetja dali v najem opravilno sposobnejšim tujcem – kot na primer TVM.

Direktorica direktorata za proračun Alenka Bratuš, ki dela za enega najnesposobnejših ministrov, Franca Križaniča, je tako omenjala, da “pride lahko do zamika nekaterih vzdrževanj in obnov cest.” Kar je seveda klasično nakladanje. Kaj bo na drugih področjih, sicer ne vem, se je pa v začetku julija v Dnevniku Primož Cirman potrudil malo bolje raziskati problema “zamika nekaterih vzdrževanj in obnov cest”.

Vsi vemo, da so naše ceste zanič. Kako tudi ne, če se očitno že vsa leta špara prav na ta račun. Pomurska avtocesta kot navadna dvopasovnica z omejitvijo 110 km/h je nateg že iz infrastrukturnega vidika, da ne govorimo o nategovanju podizvajalcev. Potem so tu še popolnoma razfukane ceste in obremenjena središča mest brez obvoznic.

Po podatkih, navedenih v Dnevniku, je država lani za ceste namenila 125,6 milijona evrov. Po lanskem rebalansu jih je ostalo slabih 79 milijonov. Letos so zastavili bolj skromno in za ceste namenili 63 milijonov evrov. Toda po novem rebalansu naj bi jih ostalo samo še 31. To pomeni, da je država v ceste v zgolj dveh letih investirala 78 milijonov manj, kot je bilo predvideno. Kaj to pomeni, sicer nimam pojma, ampak številka je odurna, realizacija je pač slabih 60-odstotna. Komaj zadostno. Povzeto po Dnevniku bo rebalans zamrznil 400 od 800 razvojnih programov, kot so pločniki, križišča in kolesarske steze.

Zavrli bodo načrtovanje tretje in četrte razvojne osi:

– povezavo med Savinjsko dolino in Koroško

– povezavo med zgornjim Posočjem in Ljubljano

Upočasnili, na račun evropskih sredstev (sreča, da smo v EU, brez nje bi verjetno država nesposobnežev že propadla!) k sreči ne ustavili, pa bodo:

– obvoznico Škofja Loka

– obvoznico Radlje ob Dravi

Vzdrževalna dela, kot so preplastitve, odvodnjavanja in drugo, bodo ovirala ali verjetno odložila tudi dela na naslednjih zelo obremenjenih cestah:

– Pivka-Ilirska Bistrica-Jelšane

– Ivančna Gorica-Črnomelj

– Hoče-Maribor

Lepo, kajne?

Medtem predsednik države še naprej natolcuje, da je Slovenija uspešna država, ministra za šolstvo in šport Lukšiča pa sem zadnjič slišal Pahorja hvaliti, da je blazno uspešen na mednarodnem področju. Ampak v praksi nas eno figo brigajo Pahorjeve eskapade na parketih svetovnih velesil, saj med tem plačujemo nove končnike in ležaje ter v koloni stojimo v Poljanski dolini, ker ta država ni sposobna zgradit niti obvoznice in razbremenit središča enega najlepših slovenskih srednjeveških mest.

Proračun sprejema ista vlada, ki je pred kratkim z izgovorom skrbi za varnost na cestah sprejela nov lopovski Zakon o varnosti cestnega prometa. Z višjimi globami naj bi umirili promet na nevarnih cestah, hkrati pa se bo v proračun nakapljalo več denarja – prihodnje leto pa nas čaka nov rebalans.

Prejšnja objava Naslednja objava

18 komentarjev

  • Odgovori NoMercy 21. 7. 2011 at 19:53

    gledano z druge strani pa je (poenostavljeno) takole: v tej državi je preveč nesposobnega folka, ki dela za male pare in s tem škoduje državi, (se najdejo tudi Martini Krpani, ki švercajo), ker ta folk ne more veliko zapravljati, da bi se v državno malho nabralo več DDV_ja 😛
    Aja – pa država ves zbrani denar (no večino, kar ne gre za pufe) vrača ali preko del, ki jih zanjo opravijo firme (javne in profitne) ali direktno preko plač državnih uslužbencev 🙂

  • Odgovori enodvec 21. 7. 2011 at 21:21

    Po pomurski avtocesti se sicer še nisem vozil, tako da stanja asfalta ne poznam. Kakor vem se gre zaradi manjka odstavnih pasov. Ampak kaj pa avtocesta mimo Jesenic? Tam tudi ni odstavnih pasov pa se nihče ne pritožuje, da to ni avtocesta. In po moje je tam tudi več prometa kot pa po Prekmurju.
    In a odstavni pas sploh pogrešaš?

  • Odgovori StaneP 21. 7. 2011 at 21:38

    Zaradi takšnih objav, te rad berem! Masa tako razmišljajočih ljudi je vedno večja. Hvala bogu.

  • Odgovori chef 21. 7. 2011 at 21:40

    @enodvec: Če pogrešaš odstavni pas, te bom vprašal, ko ti bo crknil avto in bo vate priletel zaspani tovornjakar iz Romunije.

  • Odgovori jazby 22. 7. 2011 at 1:23

    Nisem čisto prepričan, če zmanjšanje denarja za obnovo cest avtomatsko pomeni sorazmerno zmanjšanje popravil in novogradenj. Morda pa je z bolj racionalno obnovo in izbiro tras za novogradnje možno realizirati večino načrtovanih projektov. Glede na to, kako smo preplačali avtocesti križ, ki niti še ni v celoti zaključen, se gotovo da ceste graditi in obnavljati ceneje. Pa tam niti ni šlo samo za kartelna dogovarjanja gradbincev, ampak tudi za neracionalno in v nekaterih primerih neprimerno načrtovanje(na primer odsek od Razdrtega proti Vipavski dolini, kjer so težave ob vsaki močnejši burji). Potem je tu še zavlačevanje zaradi nekaterih lokalnih skupnosti in posameznikov. Na primer, pri razvojnih projektih kot sta gradnja pločnikov in kolesarskih stez, ki si jih omenil, bi bila gradnja veliko cenejša, če bi se malo manj igrali z robniki in kuclji pri vsakem uvozu in izvozu, tudi če ta vodi le do hiše ali njive. Za kolesarske steze bi tako ali tako bilo bolje, če bi bile na istem nivoju kot cesta, pločniki izven strnjenih naselij pa bili lahko ločeni od cestišča z dvojno črto ali pa z ozkim zelenim pasom namesto z robnikom, v strnjenih naseljih bi se morali uvozi do hiš dvigniti na nivo pločnika in ne obratno kot je v navadi sedaj.

    Če sem malce zloben, so malce slabše ceste lahko odličen poligon za terenska vozila, ki so tako popularna pri nas. Čeprav imam po drugi strani občutek, da se večina lastnikov teh vozil tako boji za ta svoja draga vozila, da se z njimi izogibajo tudi dobrih makedamskih cest. Sicer pa je potrebno vožnjo tako ali tako prilagoditi razmeram na cestah in potem tudi končniki manj trpijo, oziroma se je pri manjših hitrostih lažje izogniti udarnim jamam.

    Aja, še glede dvopasovnih avtocest brez odstavnega pasu. Tudi del avtoceste med Salzburgom in Minhnom je tak, pa je tam veliko več prometa kot na primer mimo Jesenic. Za pomursko cesto sicer ne vem, kako je, ker se tam še nisem vozil, a predvidevam, da je na njej veliko tovornega tranzita. No, če nadaljujem z mojo malce idealistično racionalizacijo iz prvega odstavka, bi del preplačanega denarja za gradnjo avtocest vložil v posodobitev železnic in spodbujanju prevoza tovora po tirih. Recimo, da bi bilo za vzodnoevropske tovornakarje ugodneje, da bi v Hodošu naložili svoje kamione na avtovlake in se preko Slovenije do Italije prepeljali po tirih, kot da bi se drenjali po avtocestah in plačevali drago gorivo in cestnino.

  • Odgovori Davor 22. 7. 2011 at 12:39

    tle imamo mal samosvojo definicijo avtoceste, brez odstavnega pas, omejitev 110, cesta je preozka, ter sanacije že takoj po odprtju…

  • Odgovori chef 22. 7. 2011 at 13:09

    @StaneP: Ne.

    @jazby: Ne, ne bodo bolj racionalni, ampak bodo projekti dejansko ustavljeni oziroma upočasnjeni.

    Pomurska avtocesta, kot je napisal @Davor, sploh ni avtocesta, ker ne samo, da manjka odstavni pas, ampak je tudi preozka oziroma sploh ne zadošča minimalnim standardom. In to na območju, kjer je prostora več kot dovolj – kar ne velja za avtocesto mimo Jesenic. Tista cesta je klasičen nateg.

  • Odgovori StaneP 22. 7. 2011 at 17:45

    @jazby: Racionalna obnova in predvsem racionalna izbira novih tras naj bi bile samoumevne že po defoltu!
    Hja nemške avtoceste ja. Celo evropa jih lahko samo sanja, čeprav imajo tudi oni kje kakšen neposrečen odsek.
    Posodobitev železnic je padla v vodo. Čeprav bi tisti nemec sigurno nekaj zaslužil, bi s holdingom tudi naredil red. Ampak naši kekci so se ustrašili, da ne bodo mogli več ribarit v kalnem. Vključno s sindikati.
    Drugače pa ljudje uporabljamo vse kar je dobro sami od sebe. Če je seveda. Vspodbude potrebujemo samo za uporabo slabih stvari.

    Ljudje pa samo gledamo in za povrhu še ploskamo lokalnim kavbojem. Sami smo krivi. To kar zaslužimo to tudi imamo. Že dvajset let so vsi legitimno na oblasti!

  • Odgovori enodvec 22. 7. 2011 at 20:26

    Kolikokrat ti crkne avto? Celo zimo se 1x na teden vozim mimo Jesenic pa ni še nikoli bilo kakega problema. Poleg tega je na ~500m prostor za umaknit.
    Sploh pa, a Prekmurje potrebuje avtocesto ali ta “zelo hitra cesta, ki ni avtocesta” zadošča? O kakih hudih kolonah še nisem slišal.
    Ni dvoma, da so jih nategnili! In jih razumem. Po celi Sloveniji se je gradilo avtoceste (no, pač ac križ) v infrastrukturo ostalih pokrajin se pa ni vlagalo in se jo je celo slabo vzdrževalo (kar velja kar za večino cest). Tako razumem Korošce, Notranjeprimorce, Prekmurce in ostale, da so jezni. Da hočejo avtocesto, pa čeprav je ne potrebujejo.

    Problem je bil, da se je naše avtoceste gradilo občutno prehitro. In zdej bo marsikdo jamral kako počasi se jih je gradilo…

  • Odgovori chef 23. 7. 2011 at 23:46

    Slovenskih AC se ni gradilo niti hitro, kaj šele prehitro, so pa jih uspeli gradit drago.

    Hrvati so zgradili bistveno več bistveno bolj kakovostnih avtocest v bistveno krajšem času. Mislim pa, da jih ni gradila domača mafija. Pravi recept za uspeh je torej, da Slovenci samo držimo lopato, razmišljajo pa naj sposobnejši od nas.

  • Odgovori enodvec 24. 7. 2011 at 18:05

    Seveda, preveč denarja se je dalo v prekratkem časovnem obdobju. Moral bi to napisat in nekako sem tudi to mislil (finančne posledice).

    Avtoceste se je kljub temu gradilo prehitro!
    Firme so morale nabaviti nove stroje in najeti nove delavce iz tujine, da so dohajale zahteve. Sedaj je kriza, dela pa ni več! Firme so stroje kupile na leasing in jih bodo izgubile, ker jih niso zmožne odplačevati. Ker se ne gradi več, bodo izgubile reference in zato ne bodo več dobile dela. Gradbeno industrijo bi sicer lahko rešili s takojšnjim masovnim obnavljanjem cest, vendar kot si napisal denarja za to ni. Bi bila pa to praktično edina rešitev. Žalostno je da bo država to plačala tako ali drugače (za obnovo ali reševanje firm)
    Vidiš, če bi jih gradili počasneje bi slovenske firme živele dalj časa in namesto ene bodoče mase brezposelnih, bi jih lepo v 30 letih veliko spravili do penzije.
    Na Hrvaškem tega problema ni, ker so gradile tuje firme. Njih boli kurac. Jasno isto bi lahko naredili mi. Pospešili gradnjo, tako da bi delale tuje firme. Ampak zakaj bi plačevali druge, če lahko Slovence?
    Prav imaš o lopati, Slovencih in oblasti. +mafijo ne štej samo gradbenih firm pač pa tudi politike

    Se je pa o hrvaškem financiranju avtocest govorilo marsikaj. Koliko je res, ne vem in se tudi ne spomnim predobro. Naj bi bilo celo nekaj povezano z ameriško pomočjo pri operaciji Nevihta in naj bi zato gradile tudi ameriške firme.

    PS: Pomoje se je pa še največ zavleklo pri izbiri trase (je bilo treba prej pokupit parcele).

  • Odgovori fuga 24. 7. 2011 at 21:15

    Ja, je čist prou, da so nesreče večinoma posledica slabih cest s prikritimi pastmi in z nelogičnimi označbami. Pod oznake smatram tudi označbe na voziščih, črte in druge opisne simbole. Ceste so tako v ekstremnih razmerah (poltema, megla, dež)nerazpoznavne. Seveda so nerzpoznavni tudi pločniki in svetlobne oznake, ki pa se mnogokrat skrijejo v spreminjajočih se svetlobnih reklamnih efektih.
    Loška in Blejska obvoznica pa sta problem, ki izvira še iz socialitičnih cajtov in še nazaj do butalskega raja. V Loki so problem vplivni posamezniki, na Bledu tudi ni nič bolje. Še sam ne vem, zakaj se na avstrijskih cestah bolje znajdem in promet teče bolj umirjeno.

  • Odgovori David 24. 7. 2011 at 23:04

    Še en zanimiv podatek. Če pogledaš na spletno stran zavoda za zaposlovanje, so modeli BREZ RAZPISOV za delodajalce. Odveč je poudarjati, da te razpise v 85% krije EU. Samo enega za usposabljanje so uspeli podaljšati, pa še to samo zato, ker se sredstva niso pokurila. In tu notri se ne morejo prijaviti podjetja, ki so to že koristila in so osebo po koncu usposabljanja tudi zaposlila.

    Neuradno razpisov ni zato, ker je naša sposobna vlada v mesecu maju POZABILA pravočasno oddati dokumentacijo v Bruselj PRAVOČASNO!

    Zato bodo razpisi bojda (upam da) šele jeseni, namesto da bi bili maja.

  • Odgovori David 24. 7. 2011 at 23:05

    in Pahor treska takšne, da si človek ne more misliti drugega, kot da je človek pod “gasom” 🙁

  • Odgovori chef 25. 7. 2011 at 0:43

    @enodvec: Ja, to je seveda res. Gradile so pač firme, ki niti infrastrukture niso imele. S te strani je šlo res prehitro, ampak po drugi strani avtoceste nujno rabimo – in iz tega vidika je šlo pa počasi.

    Problem Slovenije je po mojem enostavno v tem, da je preveč ljudi glede na to, koliko ustvarimo. Razmišljanje pa še vedno socialistično – češ, ustvarimo toliko in toliko (fiksna količina) in zdaj je treba pa vsem ljudem dati službe. Kar seveda ne gre. Na ta način je bila gospodarska rast, dokler se je pač zidalo, res visoka. Zdaj je vse pozidano, ljudje pa na cesti, ker nihče ni razmišljal, kako bi ustvarili več.

    Če bi takrat raje razmišljali ne kako ustvariti delovna mesta (kakšen idiotizem!), ampak kako ustvariti okolje, ki bo prijazno do zaposlovanja, danes teh problemov ne bi imeli – ceste bi pa raje gradili tisti, ki opremo že imajo, so cenejši in za katere nam je pravzaprav vseeno, če propadejo – no, konec koncev so težaki še vedno domačini oziroma pri nas Bosanci.

    @fuga: Povsod se vozi bolj tekoče, to pa zato, ker promet urejajo zdravorazumski ljudje. V Avstriji je skozi večino vasi omejitev 70 km/h. Skozi take vasi jaz tudi v Sloveniji vozim 70 km/h, samo da obenem cvikam, da me bo pandur ustrelil 20 m pred tablo za konec naselja in me na koncu postopka blazno vljudno okaral, naj bom malo bolj previden. In potem se čudijo, da jih ljudje nadirajo.

  • Odgovori Nergač » 1 odstotek 21. 3. 2013 at 18:02

    […] niti tisti, ki so denar vedno samo zapravljali, niso ga pa zaslužili. Ko ga zmanjka, pripravijo rebalans proračuna1 in si denar izposodijo. To bodo čez nekaj mesecev verjetno naredili še […]

  • Odgovori Nergač » Slovenske ceste – slovenska beda 23. 4. 2013 at 18:02

    […] letih z rebalansi proračuna odvzeli 203 milijone evrov – samo lani kar 80 milijonov evrov. O rebalansu leta 2011 sem sicer že pisal – Alenka Bratušek, takrat še direktorica Direktorata za proračun je ob tisti priložnosti […]

  • Komentiraj