Runda

V dobi slovenskega kolesarskega tekmovalnega, turističnega in rekreativnega razcveta ima vsaka vas svojo rundo. Za nepoučene: runda je neformalno tedensko srečanje cestnih kolesarjev, ki po bolj ali manj jasno določenih pravilih, večinoma v hitrejšem ali zelo hitrem tempu kolesarijo po vnaprej določeni, praviloma vedno isti trasi. V tujini poznajo kofe runde, a na Slovenskem, kjer je rekreativno kolesarjenje resna stvar, po mojem tega ni uspelo dvakrat zaporedoma organizirati še nikomur.

Hitro je hitro prehitro

Simpatična je torkova Barjanska runda, a ker je za resno izbacivanje nekoliko prepočasna, sem lani rad hodil tudi na četrtkovo Barjansko osmico. Žal je propadla, verjetno zato, ker je bila prehitra. Slišim mnenja, da runde ne bi smele biti tako hitre. Po svoje jih razumem. Ampak to, da lahko med kroženjem na Barjanski rundi žvižgam, še ne pomeni, da je prepočasna. In to, da nekdo ni sposoben držati pri 50 kilometrih na uro, še ne pomeni, da je prehitra.

Letos sem šel enkrat na Metek rundo, ki sem se je doslej udeležil dvakrat in obakrat odpadel, tokrat pa sem izvedel precej impresivno predstavo. Še najbolj je presenetila mene. Če bi tako letelo par dni prej na Maratonu Alpe, bi verjetno prišel v cilj kakšno minuto prej. Težava takih rund je v tem, da se je treba kar naprej čakati, sicer bi se že od Panc naprej vozil vsak posebej.

Edina prava runda je Dolska runda. Že štirideset let. Ali še več, kaj vem. Bili so boljši in slabši časi. Bilo je obdobje, ko je na glavni cesti od Ljubljane do Hrastnika dobesedno čez celo cesto dobesedno dirkalo več kot petdeset kolesarjev. Treba je razumeti voznike avtomobilov, ki so zaradi tega noreli, in navsezadnje je policija z nekaj akcijami naredila red, Runda pa se je morala spremeniti. Ne vem kako je bilo. Na Rundi se namreč nisem pojavil vsaj dvanajst let.

Letos sem se vrnil.

V vrtincu

Najprej me je presenetil razvoj vasi Dol pri Ljubljani. Imajo nekaj novih stanovanjskih objektov in več bifejev kot bi jih človek prisodil celo slovenskemu okolju. Le Mercatorjeva trgovina je še vedno enako bedna. Potem me je presenetila tudi precej očitna gentrifikacija kolesarske družbe, ki se zdaj razdeli na počasnejšo in hitrejšo skupino. To ni slabo. Na cesti je manj gneče in vozi se bolj normalno.

Ampak tudi precej počasneje kot nekoč, ko bi imel s takim vetrom od doma do Zagorja povprečno hitrost krepko čez 40 … tokrat je bila 39 kilometrov na uro. Bilo je sicer nekaj mladih pištol, a so drug za drugim obupali, tako da je tistih nekaj lokomotiv pokurilo precej kilokalorij. Pohvaliti moram E., ki je šla na začetku nekajkrat okoli in potem odlično navijala še na klancu.

Zdaj se gre namreč spet na Trojane, kamor so se menda nekoč že redno vozili. Po novem se karavana tudi ustavi, kar je bilo pred ducatom let nesprejemljivo. V vseh letih kar sem hodil tja, smo se ustavili enkrat, ko je bilo tako vroče, da bi sodniki v skladu z UCI-jevim protokolom za ekstremne vremenske razmere Rundo vsaj nevtralizirali, če že ne odpovedali. Na bencinski črpalki smo natočili vodo, a ne vem, če smo se prvi ustavili za več kot pol minute.

Lokomotive … parne

Na Trojanah se pojavi tudi precej številčnejša skupina tistih manj zagnanih, ki si očitno nekje precej skrajšajo pot. Nekako sem pričakoval, da nas bo proti Domžalah spredaj krožilo kaj več, a so tudi tisti, ki so nekajkrat zamenjali, kaj hitro obupali. Nič hudega. Kar nas je ostalo, smo bili na koncu enako pečeni, in tako se tudi spodobi. Garmin je zabeležil celo najvišji pulz letos. Nisem vedel, da lahko pumpo še vedno spravim na 189 udarcev. To je pač Runda. Skozi čas se spreminja, ampak še vedno se splača ob sredah skočiti na kolo malo prej, v najhujši vročini.

Trasa: Ljubljana–Dol pri Ljubljani–Litija–Zagorje–Izlake–Trojane–Dob–Ihan–Ljubljana
Razdalja: 120 km
Višinska razlika: 550 m
Čas vožnje: 3 ure in 15 minut
Skupni čas: 3 ure in 40 minut
Povprečna hitrost: 36,9 km/h
Maksimalna hitrost: 74,5 km/h
STRAVA

Dolska runda - graf Dolska runda

Prejšnja objava Naslednja objava

8 komentarjev

  • Odgovori Kekec 8. 8. 2018 at 6:50

    Na dolsko rundo sem redno hodil v devetdesetih. Če odšteješ dirke, boljšega treninga brzine ni bilo. Bilo je vsega, fajti z vozniki, toča, padci, urgenca…bilo pa je velikokrat tudi spremstvo. Lada karavan od mehanika ekipe Jub Dol.

  • Odgovori Matej Zalar 8. 8. 2018 at 12:01

    No, tako. Osebno mi je sicer všeč, da se gre zdaj čez Trojane, ker Kandrše so bile nek čuden klanec, ki ni bil ne tič ne miš, so se pa v ospredju pred zadnjim rukerjem vedno pojavili eni in isti pacienti, ki jih v dolini sploh ni bilo opaziti. Taki zdaj verjetno ne morejo več zmagovati 😆 Je bilo pa menda v začetku tega tisočletja najbolj napeto, tako da resni kolesarji niso več prihajali na to norijo.

  • Odgovori Luka Oblak Kalbo 8. 8. 2018 at 13:49

    U, tale metek runda gre vedno mimo naše bajte v Grosupljem. PS: Ko boš kdaj mimo se ustavi na piru. Mi je pa precej všeč trasa, definitivno odpeljeva z gospo tale krog, sploh od Peščenika še nisem šel na Polico, ponavad me odnese rajši nazaj domov, lenoba pač.

  • Odgovori Boki 8. 8. 2018 at 14:01

    Na Rundi si res lahko dozivel vse mogoce. Ne vem, ce je se vedno tako. Vcasih, ko sem se je udelezeval se jaz, se nas je zbralo v dezju trije, v dobrem vremenu spomladi ali poleti pa tudi do 50. Bilo je nevarno zaradi vsega moznega prometa in razjarjenih voznikov ter priloznostnih kolesarjev, ki ne poznajo pravil, kako se na cesti opozarja na poskodbe vozisca, menjave smeri, itd. Seveda je do dobra do izraza prisla tudi slovenska rekreativno-kolesarska mentaliteta, npr. udarec na gobec med voznjo zaradi prevelike tekmovalnosti, ki je bil zgresen in prislo je zgolj do zloma soncnih ocal ter se vecje napetosti na cesti. Takrat sem bil se toliko dober in spomladi bolj natreniran od ostalih, da mi je ene parkrat uspelo na Kandrse celo odsprintati vse in zmagati “Rundo”, karkoli ze to pomeni.:) Sicer pa, marsikdo se je Rundi odrekel, saj je bilo zaradi prometne situacije prenevarno in taki so imeli prav, ceprav v vseh teh stirih desetletjih nisem slisal, da bi se kdo resno poskodoval ali ubil.

  • Odgovori Boki 8. 8. 2018 at 14:03

    Aja, pa sam sem jo zelo rad podaljsal tako, da sem v Dol prisel cez Sentvid pri Sticni in Bogensperk z 90 km v nogah. Doma sem jih imel 190. Super trening.

  • Odgovori Matej Zalar 8. 8. 2018 at 15:54

    Tako, nekajkrat sem take udarniške akcije s podaljševanjem izvedel tudi jaz. Zdaj me pa čudi, da imajo ljudje sploh čas priti v Dol že ob štirih. Če računaš, da imaš do tja pol ure, moraš zaključiti do treh.

  • Odgovori Drjan 8. 8. 2018 at 21:13

    Najhujši nered je bil od začetka mileniuma pa do posredovanja žandarjev. Po tisti sredi, ko so nam izdali plačilne naloge, sem runde udeležil še nekajkrat. Potem se je pojavila nova runda, ki se jo zelo rad udeležujem. Ura je primernejša prometa je manj, sicer je krajša, a se kljub temu dobro “prepuca ventile” Runda ima perspektivo, na njej je začel trenirati trenutno najboljši slovenski pro kolesar Primož Roglič. To je Vaška runda.

  • Odgovori Matej Zalar 9. 8. 2018 at 18:07

    Ura je primernejša, ampak imam do tja tako daleč, da na koncu ni bistvene razlike. Mislim pa, da zna biti glede na traso to res dobra varianta.

  • Komentiraj