Samo ena Runda je prava

Brez dolgega pomisleka lahko zapišem, da v svoji kratki, a razmeroma pestri dirkaški karieri na tekmovanjih nisem doživel tako hudega rivalstva kot mu je mogoče biti priča na rundah, vsakotedenskih srečanjih kolesarjev. Ko se šprinterji, ki bi radi na zloglasni Hotič pri Litiji prišli med prvimi, v slogu japonskih kamikaz s Pacifika v letu 1945, v nepregleden levi ovinek brezkompromisno peljejo po levi strani ceste, imam občutek, da so nasproti vozeči avtomobili zgolj mehke, nenevarne rožaste blazinice. Vsekakor so pa mehkejše kot betice tovrstnih dirkačev.

»Jebentimater, spizdi stran,« se dere kamikaza, ko nevarno opleta med še bolj nevarnimi sotrpini, ki jim je osnovni cilj, da se s skupino privlečejo vsaj do Litije. Tudi na najpomembnejših dirkah na svetu je besednjak v pogovoru med sotekmovalci, vsaj v kolesarstvu, ki naj bi bil šport za gentlemane, načeloma bolj izbran, največkrat v slogu prošnje, na primer: »Samo malo prosim, prehitevam po levi strani.« Ta kolumna seveda nima namena podučevati starih kozlov o splošnem, pa tudi kolesarskem bontonu, kot tudi ne o nevarnosti nekaj tonskih vlačilcev, saj za moje pojme niso kolesarji, ampak zgolj tisti, za katere pravimo, da imajo doma določene težave, povezane z manjkom aktivnosti neke druge športne zvrsti. Runde so kul. To pravim celo jaz, v kolesarskih krogih znan kot večni nergač in nasprotnik rekreativnih tekmovanj.

Kar se mene tiče, je prava Runda samo ena, in to je tista s štartom v Dolu in divjanjem skozi Hotič, Litijo, Zagorje, prek gorskega cilja Ž kategorije Kandrš, pa spust v Moravče in z neformalnim ciljem na Krtini. Na približno 90 kilometrih niso povprečne hitrosti prek 40 km/h nič posebnega. Runda z več desetletij dolgo tradicijo je bila nekdaj daljša, saj je vodila prek Trojan, redke želje, da bi jo spet podaljšali, pa niso uslišane, saj emšo neformalnih vodij daljših klancev pač ne dovoljuje. Čar Runde je seveda v visokih hitrostih, saj občasno po ravnini leti 60 km/h, kar so že hitrosti, ki včasih privabijo najboljše slovenske profesionalce. Nekdaj sta bila Hempi in Zoki razmeroma redna gosta, nikoli pa ne bom pozabil, kaj nam je nekoč na Kandrše naredil Martin Hvastija! Če se ne motim, je kasneje v nekem intervjuju dejal, da jo je nehal obiskovati, ker je bila enostavno prenevarna. To moti tudi mene. Velika skupina kolesarjev je že itak nadležna ovira na cesti, ki jo vsako sredo med četrto in šesto uro zvečer prekolne precejšnje število voznikov, zato nedisciplinirani idioti, drugače jih ne morem imenovati, prav gotovo niso v ponos kolesarskemu svetu. Če se za glavo drži Grega Bole, ki je le kolesar svetovnega formata in ne le norec na Rundi, bo že nekaj resnice na tem. Ampak, kot sem že dejal, stare kozle je nemogoče spreobrniti.

V Sloveniji je seveda še veliko rund, tistih, pisanih z malo začetnico. Nekoč sem grozovito trpel na Domžalski , bolj ali manj zato, ker sem se prejšnji dan lotil petih epskih prelazov, dodatno me je pa udarila še vročina. K sreči se fantje, kar je zelo pametno, ustavijo na trojanskih krofih. Moja želja je, da bi nekoč odpeljal trojček rund: v torek Domžalsko, v sredo Dolsko, v četrtek pa še Barjanko, ki bi morala biti pravzaprav moja domača. Ta je nekoliko bolj sproščena, za moje pojme celo preveč, razen vzpona proti Šentjoštu, zaradi česar je videti, da je kolesarstvo le plezanje na vzponih.

Tako imenovani Bambiji imajo tudi svojo rundo, toda mislim, da vsakič poteka po drugi trasi. Naš kolesarski poznavalec Fausto je idejni vodja Torkovih srečanj, ki so prava parada ultra lahkih in ultra lepih biciklov, medtem ko je hitrost sekundarnega oziroma kar terciarnega pomena. Vsekakor izvrstna priložnost za neobremenjeno druženje!

Še posebej veseli smo ženskih voženj in upajmo, da bo tista barjanska ženska zares zaživela. Seveda se kaj hitro zgodi, da se jim inkognito pridruži nekaj deset moških, ki takoj vse pokvarijo. Če se že ne peljejo poleg, jih je pa na vsaj na trasi nenavadno veliko, vsi so pražnje napravljeni, tistim najhujšim pa prek ramena visi kakšen fotoaparat, menda slučajno, za fotografiranje ptic.

Vse kaže, da bo vsaka vas dobila svojo rundo. Pri tem že prihaja do patriotskega dokazovanja katera od teh je najhitrejša, torej najboljša. Kolesarji smo pač takšni. K sreči za takšno dokazovanje obstaja malo morje merilcev, s katerimi lahko pristaši določene runde merijo parametre kot so povprečne hitrosti, višinske razlike, povprečne moči vrtenja pedal, število tistih, ki ne morejo držati tempa in tako dalje. Ampak v grobem je vseeno, važno, da se vrti pedala, le še za varnost poskrbimo.

Ampak prava Runda je vseeno samo ena!

revija Bicikel

(naročite jo lahko na elektronski pošti info@bicikel.com, več na spletni strani www.bicikel.com)

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori keda 25. 6. 2008 at 9:39

    Sem po dolgem času, malce prebral tvoj blog. Kakor praviš,le dolska runda je ta prava. Nevarna je pa res tako, da tam že nisem bil, odkar sva se še skupaj tja vozila. Štosi so pa bli, to se pa še živo spominjam. Za toliko prometnih prekrškov, kot se jih naredi na tej rundi, bi bila kazen za posameznika zelo visoka. Če karikiram lahko bi takoj prodali svoja “poceni” kolesa, pa še bi bilo premalo.
    lp
    aja, v četrtek oz. v petek bom v lj, bo že čas počasi za pivo. ali?

  • Odgovori chef 25. 6. 2008 at 16:00

    Ja, ja, časi ko sva skupaj tam gonila so bili najlepši! Se spomniš, vedno sva imela že do Dola povprečno hitrost 35 km/h, praviloma kar v kontra veter in kljub semaforjem. Šele kasneje sem pa ugotovil, da komot prideš tudi čez Vevče, sicer je malo dlje, ampak manj križišč. Je pa res, da so vmes zagmani tiri in tam bi ziher imela kdaj veselje, hehe.

    Jutri sem praviloma frej, v petek pa 100 %! Pivo.

  • Odgovori Borut 25. 6. 2008 at 20:01

    Trojček sem odpeljal letos jaz. Sicer ni bilo hudega, ker sem očitno prišel na Dolsko rundo, ko ni preveč letelo. Saj meni se ni zdelo, ker sem jih na Kanderše šolal in nato še z Balohom pobegnil do Doba, kar se s strani MTB-jkerja ne bi smelo zgoditi. Bil sem prvič na rundi, ampak sem dobil občutek, da so se malo disciplinirali. Sem pa nekaj dni zatem slišal, da so samo “tapametni” manjkali.

  • Odgovori Heni 25. 6. 2008 at 20:16

    Res mi je v veselje slišati da se ljudje spominjajo najlepših časov. Posebno če se to tiče kolesarskega športa.
    Če sta z Kedo imela iz Ljubljane do Dola 35 km/h povprečne, pomeni da sta dobro ogrevala motorje.

    Naj še enkrat obudim spomin na to “zloglasno” kolesarsko rundo:

    http://www.bicikel.com/sl/bicikel_zine/2165/

    Ta runda je za marsikoga res zelo nevarna, vendar naj poudarim da v vsej 28 letni zgodovini te runde ni zgodila kakšna hujša nesreča, razen enkrat v Moravčah ko je kolesarje izsilil pijani voznik in jo je huje skupil en kolesar. Drugače pa, kar se jaz spomnim, razen nekaj padcev z odrgninami ni bilo hujšega.
    Več ali manj se te runde udeležujejo kolesarji ki obvladajo veščine kolesarske “rabote”, tako da je tudi tukaj iskati ugoden potek runde.

    O tej, upal bi si reči, najstarejši kolesarski rundi na teh tleh, bi se dalo napisati knjigo…..

    Lep pozdrav vsem ljubiteljem kolesarstva !

    Heni

  • Odgovori Heni 25. 6. 2008 at 22:16

    Se moram popraviti !
    Zgodovina DOLSKE runde seže v leto 1970, se pravi je runda stara 38 let in ne, kot sem pomotoma napisal, 28 let

  • Odgovori chef 25. 6. 2008 at 22:36

    @Borut: Saj se da tudi če si MTBiker marsikoga v šolo vzet 🙂 Sicer so pa vsi fantje fejst ko si enkrat tam ustvariš renome. No, samo enega idiota bom enkrat po mojem resno čez gobec usekal. Definitivno bo požel aplavz 👿

    @Heni: S Kedejem sva imela tako povprečje zato ker sva vedno lovila zadnje sekunde 😆
    Res, na vsaki Rundi pride do situacije, ampak ker smo res večinoma sposobnio, se vedno uspemo izmazat!

  • Odgovori Todi 25. 6. 2008 at 23:54

    Tole na Dolski rundi je čisti kriminal !!!

    Sam sem kolesar, ampak kar tile modeli počnejo…. kolikor vem, je vožnja vštric dovoljena samo profesionalnim ekipam, kar mislim da tile tipi niso….

    Namesto, da bi se razbili v več skupin po pet, šest kolesarjev in si normalno dajali smeno ter s tem ne bi preveč ovirali prometa, naredijo oni eno ogromno kačo tridesetih kolesarjev, od tega jih tretjina vozi po sredini voznega pasa… prehiteti jih je prava umetnost.

    Kot da to ni dovolj, obstaja na koncu kolone model na lezikolesu, ki se vsake toliko časa nastavi naravnost pred avtomobil, ki misli ravno iti prehitet kolono… bravo sine, da paziš na svoje kolege, ampak ne se čudit, če te bo kdo enkrat odpeljal domov na haubi !!!

    Videl pa sem v skupini tudi modela, ki je imel namesto ene noge od kolena navzdol protezo in ga je žgal, kot ga jaz z obema zdravima nogama ne bom nikoli. Takim pa kapo dol, hlače in še gate !!!

  • Odgovori BorutV 26. 6. 2008 at 9:24

    @Todi 🙂 🙂 🙂

    Smeškoti veljajo za prva dva odstavka, ne tisto spodaj.

  • Odgovori kolinago 26. 6. 2008 at 10:29

    Večje nesreče najbrž res ni blo, sem bil pa dvakrat po rundi potem še v kliničnem centru, obakrat na srečo samo kot spremljevalec, obakrat sta jo poškodovanca odnesla z nekaj šivi na bradi.

    V letih 92 – 98 sem bil velikokrat na rundi, vedno je letel, ponavadi je blo vroče, včasih tudi neurje s točo. Runda je ena in edina in to je Dolska, ne vem zakaj, najbrž res zaradi tradicije, ostalo so wannabe približki.

    Hvača je bil kamikaza. Če že ni blo kakšnega makadamskega odseka je včasih enostavno skočil na bankino, šaltal dve dol in pohodil. Iz čistega veselja oziroma dolgčasa. Res pa je da je pridelal tudi nadpovprečno število padcev. Nekajkrat tudi precej hudih.

  • Odgovori chef 26. 6. 2008 at 10:59

    @Todi: Jasno je, da je cela Runda en velik prekršek. Jasno je tudi, da so na tisti cesti v orekršku tudi vsi ostali, ker kreteni domačini vozijo prehitro in prehitevajo v škarje.

    Moraš pa vedet, da je fora ravno v veliki skupini, samo na ta način lahko res leti.

    @kolinago: Občasno pridejo tudi vosli ki pri 120 kilah vozijo najlažje feltne. No, takrat so se dobro razpopali v krožišču, hehe.

  • Odgovori ales 26. 6. 2008 at 11:00

    … “nikoli pa ne bom pozabil, kaj nam je nekoč na Kandrše naredil Martin Hvastija!”

    Ob prebiranju vseh sort zanimivih pripetljajev na Dolski rundi, mi radovednost ne da miru, da ne bi dregnil in vprašal, s čim se je “nekoč na Kandršah” proslavil M. Hvastja… : )?

  • Odgovori Heni 26. 6. 2008 at 15:27

    @Todi: z takšnimi komentarji kot si ga napisal ti se širi nestrpnost med že tako preveč nestrpnmi šoferji na cesti.

    Ljudje ki so nepoučeni bodo ob branju takih komentarjev dobili vtis da se ob sredah na zasavski magistrali dogajajo res prava kriminalna dejanja in da horda podivjanih kolesarjev terorizira uboge voznike avtomobilov ki se nebogljeni tresejo v svojih kovinskih škatlicah in se niti ne upajo prehiteti te podivjane kolesarske horde.

    Se pa strinjam da se nekateri ne obnašajo po pravilih in da njihova dejanja na cesti niso v čast kolesarskemu športu. Mene so od mladih nog učili obnašanja na cesti pa naj si bo to na kolesu ali v avtu, tako da poskušam vplivati tudi na druge, vendar je pri nekaterih adrenalin močnejši od pameti.

    “Modelu” na lezikolesu, ( mimogrede mu je ime Damjan) smo pa že pojasnili da naj se zaradi varnosti drugih in sebe drži raje v začelju kolone, s čimer se je tudi strinjal. Da pa se vozi po sredini voznega pasu pa ne vem, ker če se le da se držim bolj v ospredju, tako da tudi ne vem kaj se dogaja zadaj. Pač fant nosi svojo glavo naprodaj, jaz tega sigurno ne bi počel !

    No pa še glede fanta z protezo,ki je redni udeleženec Dolske runde http://sport.si21.com/sport-invalidov/images/2004/atene/18092004/david15500.jpg
    in si ga ti poimenoval “model”

    Fant je kandidat za olimpijado v Pekingu in je lahko vsem nam za vzor kaj se doseže z močno voljo.Runda mu verjetno veliko pomeni.

    Ja Todi, take je treba pogledati pa potem znaš ceniti življenje malo drugače !

    Aja, pa pozabil sem ti svetovati da si pojdi pogledat kako potekajo treningi kolesarjev pri naših sosedih italijanih. Sa ti ni treba ravno v Lombardijo, ki je srce kolesarskega športa, dovolj je že da se zapelješ na cesto med Bazovico in Opčinami nad Trstom, pa boš videl da je na njej ogromno kolesarjev takšnih ali drugačnih, po eden ali pa tudi po dva vštric pa ni nobene nervoze med šoferji.Tam drugače cenijo kolesarje kot pri nas, tudi če se vozijo malo bolj po sredini ali vštric.

    Vse je v glavi in kulturi naroda!

  • Odgovori Todi 26. 6. 2008 at 23:26

    Ja, absolutno je boljše biti kolesar v Italiji ali pa Avstriji, ampak tam je vozniška kultura drugačna. Pa tudi zakoni (kolikor vem, vožnja vštric tam ni prepovedana). Fantje pri nas pa konkretno tvegajo s tako vožnjo – pa še ob najbolj neugodni uri, ko se ljudje vozijo domov celi nervozni iz službe…. kaj pa nervoza dela za volanom, pa vemo.

    Samo da se razumemo….. jaz cenim kolesarje (navsezadnje sem tudi predstavnik te kaste :)), ampak ko sem v avtu, pa dobim popizditis, ko je treba prehiteti tako dolgo kolono, ki je razmetana po celem voznem pasu…

  • Odgovori chef 26. 6. 2008 at 23:36

    Je pač treba imet avto s 150 + konji 🙂

    Sicer pa ni take panike, na tisti cesti leti ob dobrih dneh tudi 50 km/h prosijek, kar je vsaj toliko kot hitrost starih fotrov s klobuki.

  • Odgovori Gepard 30. 7. 2008 at 13:10

    Še zmeraj nismo izvedeli, kaj vam je naredil Hvača 🙂

  • Odgovori chef 30. 7. 2008 at 13:18

    Raztural nas je kot ostarele pse, kaj pa drugega 🙂

    Prav je, da pride kdaj na Rundo kakšen tak, da se določene ljudi pač postavi na realna tla 🙂

  • Odgovori Tjaša Rutar » Blog Arhiv » Kraljevski kolesarski trio: Mangrt, Vršič, Krvavec 30. 7. 2010 at 7:38

    […] sredin hitrostni trening na Dolski rundi. Kaj je Dolska runda in kako zgleda, si lahko preberete na Chefovem blogu. Ko sem prebrala njegovo objavo, si nisem mislila, da jo bom sploh kdaj sposobna odpeljati. Tokrat […]

  • Odgovori Nergač » Vi ste burek! 2. 10. 2010 at 18:38

    […] si na jasnem: bil sem redni udeleženec Dolske runde in ravno zato lahko z gotovostjo trdim, da gre za veliko norost vedno, ko se zbere več kot […]

  • Komentiraj