Tekac.si: Sezona brez asfalta

Aprilsko-majski Tekac.si je posvečen teku v naravi, najde pa se še marsikaj zanimivega. Na voljo je na ustaljenih prodajnih mestih, tudi na poštah. Naročite jo lahko tukaj, sicer pa nas obiščite na spletni strani ali na Facebooku. V nadaljevanju uvodnik.

V letošnji zgodnji pomladi smo se večinoma pogovarjali o vremenu, ki športnikom nikakor ni bilo naklonjeno. Pa vendar: če komu dež ne more priti do živega, smo to tekači – sploh tisti, ki moramo na teren zaradi psa, če se nam že ne ljubi zaradi samih sebe. Tako smo tudi v najbolj odvratnih dneh srečevali množico tekačev – pa ne samo tistih, ki že na prvi pogled dajejo vtis brezkompromisne zagrizenosti.

Tisti, ki tekaške užitke iščejo na gozdnih poteh v naravi, se verjetno ne spomnijo, kdaj so goreteks uporabljali še globoko v aprilu. Toda počasi bomo vendarle tekli tudi med cvetovi teloha – zato tokrat velik del vsebine namenjamo teku v naravi. Ki ni samo gorski tek, kot marsikdo zmotno misli, ampak vsak tek zunaj utrjenih površin. Kot ugotavljamo, je trail running med Slovenci še kako priljubljen, samo da se nekateri sploh ne zavedajo, da so v resnici (tudi) tekači v naravi. Konec koncev smo v naravi tekli že na osnovnošolskih krosih.

Za marsikoga je pločnik samo nujno zlo do gozdne poti. Poleg tega velik del Slovencev živi zunaj urbaniziranih naselij, zato niti nimajo možnosti, da bi tekali po pločnikih, ampak so obsojeni bodisi na prometne ceste bodisi na … poljske in gozdne poti. Tečejo v naravi. Žal na njihovih nogah vse prepogosto vidimo cestne copate, kot da bi bilo vseeno. Ampak seveda ni, če ne drugega že zato, ker se obutev v naravi prej obrabi, raztrga – da o udobju in varnosti ne govorim.

Tek v naravi je za Slovence morda nekaj normalnega, sploh v primerjavi s tekači iz velemest, ki naravo vidijo enkrat ali dvakrat letno na dopustu in se spusta po s koreninami prepredeni poti dobesedno bojijo. Nikakor pa tek v naravi ni preprost – res je v primerjavi s cestnim tekom manj obremenjujoč za kolena, a možnost poškodb, kot so na primer izvini, je po drugi strani bistveno večja. Zato se moramo teka v naravi lotiti z glavo in ne samo uporabljati ustrezno opremo, ampak tudi poslušati strokovnjake.

V poplavi cestnih tekov pogrešamo predvsem več prireditev v naravi. Ja, imamo kopico gorskih tekov, toda kot sem že napisal: tek v naravi ni samo gorski tek. Zato se narave nikar ne ustrašite! Če ste pripravljeni na izziv, se lahko udeležite prvega Triatlona Karavanke (8. 6.) – lahko tudi kot tekač v triatlonski ekipi. Za ekstremiste pa bo že naslednji teden (15. 6.) Gorski maraton štirih občin. O obeh prireditvah pišemo tudi v tokratni reviji.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

Komentiraj