Slovenci: garači? Seveda.

Pred časom se je Blitz razburil, ker je dr. Bučarja slišal izjaviti, da Slovenci »nič več nismo pridni in delavni«. Da so to le “lepe pesmice iz preteklosti”. Da »naše ravnanje nič več ne ustreza klišejem o pridnosti«. Tradicionalno in samovšečno Slovenci res veljamo za delaven narod in Blitz trdi, da to tudi v resnici smo. Jaz trdim nasprotno. Slovenci smo lenuhi, kar se konec koncev odraža tudi v našem gospodarskem položaju. Ta ni odvisen le od slabe gospodarske politike in zakonodaje na področju dela, za kateri se strinjamo, da sta katastrofa. Odvisen je tudi od delovnih navad ljudstva, ki se od prejšnjega sistema niso bistveno spremenile. Delovne navade so, mislim na delo v službi, katastrofalne.

Danes je 30. december.

Ni niti sobota niti nedelja niti praznik, vraga, niti 31. december ni!

Navaden delovnik je.

Naj mi torej nekdo razloži kako je mogoče, da danes praktično nikogar ni bilo v službi ali pa je sicer bil, ampak je bil že ob enajstih nažgan, v najboljšem primeru pa je tik pred zdajci pošiljlal elektronske voščilnice?

In to ne samo danes, ampak že cel teden oziroma so ljudje nehali delat že nekaj dni pred božičem. Delavnim Slovencem ketna dol pade že nekaj dni pred dela prostim dnem, ker takrat samo še klikajo po vremenski napovedi in ni od njih nič, najbolj pogost stavek po telefonu pa je: »Se slišimo po praznikih.«

Po številu prostih dni smo menda v Evropi pri vrhu, več jih imajo verjetno samo še Grki, Španci, Portugalci, Italijani in podobni narodi, za katere vemo kje so ali kaj jih kratkoročno čaka. No, saj Slovenci nismo dosti na boljšem kar se tiče gospodarske situacije. Smo eni redkih, če ne edini, ki novo leto praznujemo še 2. januarja, kot da ne pozdraviš mačka že v enem dnevu. Da ne govorim o 2. maju! Dvodnevni praznik dela? Živelo nedelo!

Ali pa večinsko mnenje Slovencev, da bi se morali upokojevati čim prej, češ, tako zelo smo garali. Danes ljudje v povprečju živimo čez osemdeset let, delali naj bi pa manj kot polovico te dobe? Meni osebno se zdi to, čeprav sem po naravi lenuh, naravnost bizarno. To namreč pomeni, da bo delala mogoče tretjina ljudstva, ostali pa bodo v špecerijah čakali v vrstah in zbirali nalepke in popuste ali pa se bodo šolali, seveda čim dlje, da bodo potem kot nesposobni diplomanti štirideset let hvatali krivine in špekulirali kdaj vzeti dopust, da se prazniki raztegnejo na cel teden dolgo obdobje nedela, dokler ne bodo mladi dočakali penzije. Ko bodo šele začeli delati.

Še kadar delamo, ni nobenega učinka. Sestankovanje je v našem poslovnem okolju super delo. Sestankovanje v nedogled, sajenje rožic, se bomo zmenili, bomo poslali ponudbo, se bomo še enkrat usedli, bomo podebatirali ob kavici pa »smo na vezi« in spet pošljemo ponudbo in se še enkrat usedemo, na koncu pa realiziramo 500 evrov, ki smo jih zapravili že pred tem za potne stroške in usklajevanje.

V službi se Slovencu ne ljubi delati, ker: »Za koga bo pa delal?« Odkar sem potegnil glavo iz riti in se bom v kratkem samozaposlil, večina mojo odločitev sicer spremlja z grozo, ampak potem skupaj ugotovimo: »No, boš vsaj vedel za koga delaš.« Za koga delam? Isto bo kot prej. V osnovi delam za naročnika (ali za delodajalca), načeloma pa zase, da pač preživim. Ampak ne, pri nas še vedno vlada komunistična logika, da je kapitalist lump. Da je to v mnogih primerih res, sem izkusil tudi na lastni koži, ampak sem začel iskat drugo rešitev, večina pa pri istem delodajalcu visi leta in leta, obenem pa tarnajo, ker se lump vozi v dragem avtomobilu, oni imajo pa manjšo plačo kot mislijo, da si jo zaslužijo. Oziroma potem nalašč lenarijo, ker se za tak denar ne splača delati. Poslušal sem tarnanje šivilj, da garajo kot črna živina, že trideset let petkrat na teden po osem ur! Ne, spoštovana šivlija, ti nič ne garaš! Ti delaš. Pustimo zdaj ob strani nesrečno dejstvo, da imajo nedostojno nizko plačo, recimo trikrat nižjo kot šivilja v Nemčiji. Ampak, poglejte, tudi jaz imam trikrat nižji dohodek od nekega odgovornega urednika v Nemčiji, ki sicer ureja časopis z višjo naklado, je pa res, da dejansko tudi nekaj naredi in ustvari, ne pa samo dela.

Ampak nekaj o pridnih Slovencih vendarle drži.

Ko Slovenec pride domov v svoje lastniško stanovanje ali celo v lastniško večdružinsko hišo s skupno površino 450 kvadratnih metrov, na lepem postane priden. Vedno najde kakšno malenkost za poštimat. Glede na povprečno slovensko plačo me čudi, da ima skoraj vsak denar za avto, novo streho, če mu crkne pralni stroj, ima že naslednji dan novega pa televizije HD 3D S.V.A.Š.T.A. pa avto za mulca pa avto za drugega mulca … dela, ne, pardon, gara(!) pa na delovnem mestu vodje skladišča, kjer si lahko po mojem obeta 700 evrov plače plus 100 evrov na delovno dobo in prevoz z malico. Seveda, če po osmih urah garanja popoldne še sosedu zamenja fergajzar, prijatelju od sestrične naredi redni servis in čez vikend še pomala stanovanje taščini sestri, je skupni prihodek že kar soliden.

Jasno, da gara. Saj drugače ne preživi.

Prejšnja objava Naslednja objava

32 komentarjev

  • Odgovori Lili 30. 12. 2011 at 19:33

    Pozabil si še na nekaj. Odnos fizikalcev do tistih, ki opravljajo intelektualno delo, torej do tistih, ki cele dneve sedijo v pisarnah in prekladajo papirje, medtem ko sami – garajo.

  • Odgovori seamus 30. 12. 2011 at 19:42

    Pa ja ne misliš, da bom plačal nekomu 5€/uro, če lahko to po šihtu naredim sam… :mrgreen:

    Mam pa jest resno en problem (OK, problemov z zgornjimi primeri imam en kup, izpostavil bom samo enega) s tem popoldanskim garanjem – Slovenci kot garaški narod so obupno zanič, površni, dobesedno neumni. In ko dobiš majstra, da bi ti nekaj naredil si v riti, ker ti ne bo naredil, kot bi ti rad in kot mu rečeš. Ker on je majstr in on vse ve in jasno, da ga ne bo ga učil en rečunalničar k dela v Ljubljani. Pol pa naredi narobe in čisto nefunkcionalno, samo njemu se zdi zadeva ravno obratna in ne boš ga prepričal, da imaš prav, čeprav boš potem ti prisiljen v tem živeti. In potem začnem stvari delat sam. In še sreča, da sem v bloku in ne v bajti, ker drugače bi moja zgodba postala hudo podobna zgodbi bivšega sodelovca, ki je pustil inženirsko službo, da je naredil (obnovil) hišo, ker je bilo to ceneje in predvsem se mu ni dalo ukvarjat z majstri k vse vejo.

    Drugače pa postajaš k Mazzini – samo še nergaš. 😉

  • Odgovori vambomzepokazu 30. 12. 2011 at 20:11

    Ja kak pa češ skurit 29 dni dopusta, če ne tako da si doma za prvomajske, pa mal junija,julija,avgusta,novembra za mrtve in konc decembra za buožč. Pa še potem krvodajalske akcije. To je zajeban vse načrtovat in z lepim vremenom uskladit. 🙂

  • Odgovori Foter 30. 12. 2011 at 20:43

    Nergač. Po dolgem času se ne strinjam s teboj, kar seveda ni narobe. Spomnim se časov, ko je šef prišel novembra v pisarno in dejal: “Od danes do nadaljnega vsi delamo po 12 ur, brez izjeme!” Do nadaljnega se je ponavadi zavleklo do 7. januarja, 12 pa 14 ur in več. Vsi smo svoje opravili, dobili pošteno plačilo in konec besed. Takoj, ko sem dobil prvega otroka, sem zamenjal službo. Veliko teh, ki te dni ne delajo, so starši. Imajo šolo obvezne otroke, ki ne morejo biti sami doma. Varstvo je poglavje zase in lahko so veseli, da jim delodajalec odobri dopust. Kar želim povedati je, da je tvoj post pavšalen in krivičen. Vse dobro tebi in tvojim v 2012.

  • Odgovori tisa 30. 12. 2011 at 22:54

    Chef se popolnoma strinjam s tabo. Delam v šolstvu, pa vsi mislijo, da sem butasta, če ostajam v službi po delovnem času. Je pa res, da zaradi tega, ker se v javnem sektorju dobrega dela ne nagrajuje (ali slabega kaznuje) se tudi meni zdi včasih vse skupaj neumno. Sicer pa – danes ob pol dvanajstih sem šla urejati dokumente na upravno enoto (ker pač lahko to naredim, samo ko imam dopust), pa me je gospa za okencem najprej okarala, zakaj sem prišla ravno danes.

  • Odgovori beach_boy 31. 12. 2011 at 7:40

    Chef, to je pač posledica socializma, v katerem smo živeli in ker s(m)o bili v tedanji Jugoslaviji res najbolj marljiv narod, smo to mentaliteto prenesli tudi v sedanjost.
    Kar se kapitalizma tiče, pa samo poglej v kakšen drek nas je pripeljal in zavedajoč se tega še bolj tonemo vanj (verjemi, če moreš…hehehe). In kapitalist, kot nosilec kapitalizma, je zame lump in barikada do lepšega in boljšega življenja. So kot mozolj na obrazu, ki ga je potrebno stisniti. To je vedel že Srečko, ko je napisal:
    Gnoj je zlato
    in zlato je gnoj.

  • Odgovori Whiskey 31. 12. 2011 at 7:58

    Mogoče smo se lenosti nalezli od balkanskih priseljencev. Vsakič, ko me med delavnikom zanese v Btc je po kafičih in slaščičarnah na kupe trenirkarjev. Pripeljejo se do šanka, verjetno tudi na šank, če bi šlo, z ML, X5, A6 in podobnimi karjolami. Zgled vleče?

  • Odgovori nevenka 31. 12. 2011 at 8:06

    Oh, na stvari se da gledati tudi čisto drugače.
    Človek dela težko delo osem ur, da je čisto crknjen, ko pride domov, niti slučajno ne more delati pri sosedu, sestri, tetah, stricih. Dela, kar je v proizvodnem programu. Marljivo.
    Potem pa tam en klinac palac ničesar ne proda, oziroma čisto malo. Ti opišem postopek do stečaja?

    Kaj pa recimo človek, ki dela v zelo uspešnem podjetju? Nekoč je obstajal za neko strokovno področje cel oddelek, sčasoma so se ljudje upokojili, niso jih nadomeščali z novimi. Obseg dela se je povečal na mejo, ki je še komaj vzdržna za človekove živce (ali pa tudi ne več), kvlliteta celo nekoliko pada, ker je obseg že davno prevelik, stroške dela pa je treba zniževati – in ta človek niti slučajno ni plačan za svoje delo, ustvari pa velik profit, ki se odliva v tujo državo. Mi ti veš povedati s kakšnim veseljem si človek uničuje zdravje v takem podjetju in kaj se zgodi potem, ko se dokončno sesuje? Vprašaj za ZZS koliko ljudi je na bolniški za radi izgorelosti, srčnih bolezni?
    Je to tista prava meja do koder mora biti človek priden? Da crkneš za malo denarja?

    Kapitalizem je čudna stvar.
    Soicializem je imel svoje značilnosti, ki niso bile vendno stimulativne, a ti chefe pa nekatere skrajnosti kapitalizma, ki ga imamo pri nas čisto nič ne poznaš.

    In tisti bogi ljudje, ki delajo prek posredniških podjetij za delo? Malo preveri, kako bogati so lastniki in poglej za kakšne fičenke garajo kot črne živine v podjetjih, ki jim še dobro gre, ta podjetja pa jih zaradi zahtevane elastičnosti /raznih možnih kriz/ ne zaposlijo redno.

    Če bi se jaz lahko znajdla tako, da oskubim sistem, bi se takoj. Ker pošteno delo ni pošteno plačano.
    Malo je srečnikov, ki jih sistem ne ožema.

  • Odgovori nevenka 31. 12. 2011 at 8:16

    Aja, pa kako moraš omenjati šivilje?
    Naša tekstilna industrija še šla čisto v rit.
    Ni bila pretirano duhovita, je bila pa kvalitetna. In evo, sesul jo je globalni trg.
    Kitajci in podobno. Kapitalizem pač spravlja ljudi na eni strani v skrajno revščino, da jih prisili delati za 5 centov na uro, pri nas se s tem ne da preživeti, da bi kdo delal za 5 centov in gospodarska panoga propade. Preživi par modnih kreatorjev in butikov za bogate, ki so nastali – se ve kako. Bolj malo je tistih pridnih. Mi smo dežela prikoritnikov.
    Ja in šivilja, če ima srečo, dopoldne na črno čuva otroke, popoldne krpa hlače za celo sosesko, ki je ravno tako revna kot ona, torej ne morem za delo veliko zaračunati.
    Da bi imela sp je pa nemogoče, ker davkov ne bi zmogla plačevati.

    Vedno obstaja velik razlog za razcvet sive ekonomije.

  • Odgovori nevenka 31. 12. 2011 at 8:21

    Ali pa to, človeka zaposlijo za poskusno dobo, morda samo za mesec dni, gara, se trudi, da bi ga zaposlili – a vidi čudo. Po enem mesecu odpoved, vmes ni bil prijavljen, plačano dobi ali pa ne. Prereven za tožarjenje ali pa premalo razgledan za ukvarjanje z inšpekcijami.
    Tudi to je naša država v kateri nekateri vseeno poskušajo biti pridni.

    Slika pridnosti je zelo kompleksna zadeva.
    V ciganski državi je pač povsod sama ciganija.

  • Odgovori Nick 31. 12. 2011 at 9:23

    @vambomzepokazu:

    ma jst mam 35 dni dopusta tk da si krvodajalskih sploh ne morem špogat 😉 🙂

  • Odgovori Anonimno 31. 12. 2011 at 9:33

    Ne morem verjet, da obstajajo idioti tipa beach_boy. Kdo te je v drek potegnil? “Kapitalizem”???

    Če bi bil komunizem, kjer so “imeli vsi službe” in podobne nebuloze, a la “da se je boljše živelo” ti interneta sploh videl ne bi, ker je to “kapitalističen” izum, ki širi zablode in antikomunistično propagando zahoda. Chef bi bil pa verjetno v družbi “bloggerjev” s Kitajske in Rusije o katerih beremo, da jim jebejo mater za vsako neumnost, ki jo objavijo.

    Resno, v rit se zaleti s to medvrstično promocijo ex yuge.
    Da je pa kapitalist “lump” in “barikada” do boljšega življenja … HAHAHA LOL, uporabljaš LCD monitor in operacijski sistem na katerem gledaš porniče v naslanjaču kamor se vsedeš po naporni vožnji v zahodnjaškem avtu.
    Daj pamet v roke preden take kozle streljaš.

    Zakaj citiraš Srečka? Saj je on je samo dekadent in ničvreden pesnik, namesto da bi se kakšnega konkretnega dela prijel ne pa se ukvarjal s to kapitalistično zablodo pisanja …

  • Odgovori wipke 31. 12. 2011 at 9:58

    Uh, se popolnoma strinjam z napisanim ampak moram delit pozitivno izkusnjo. studiram v tujini in sem dobila stipendijo sklada RS. Izplacilo stipendije se vlece ze od novembra zaradi manjsih zapretov. Ko pa smo te razresili, sem dobila nakazan denar vceraj-torej so zaposleni na skladu iz srede do petka obravnavali mojo pogodbo, mi jo potrjeno poslali nazaj in vse sprocesirali (zadnje dni v letu!!)….respect! 🙂

  • Odgovori Dixi 31. 12. 2011 at 10:05

    No ja, bolj proti kot za….pa ne mešajmo zdaj vsega skupaj ( Nevenka ) , kdo je ubogi, kdo barabin in bla, bla, bla, tema je odnos slovencev do dela in pika.

    Kjer poteka organiziran delovni proces obstajajo delovni koledarji in se vnaprej načeloma ve kdaj bodo prosti dnevi. Iz mojih iskušenj lahko povem, da je to prava stvar. Ko je proizvodnja doma, se opravi remont in potrebna vzdrževalna dela, odpovejo se razne podporne sluzbe, ki jih tedaj ne potrebujemo, dejansko firma tedaj laufa po čisto drugem planu. In ne more se zgodit, da bi kakšen zaposleni prišel tedaj v sluzbo in tam nekaj sam za sebe pilil in delal. Ne gre in pika.

    Kdor se ukvaraja s paperworkom je pač drugače. Delamo lahko skoraj kadarkoli in kjerkoli. In to delo sedaj po sili ukalupit v 8 urni delovnik in v delo čez praznike se mi zdi pa res neumno. Delo mora biti opravljeno, ko se dela se naj dela, ko pa je dopust pa bodite doma. Ker se dogajao tudi tako bizarne zadeve, da ljudje med prazniki hodijo v sluzbe, da ne koristijo LD ( konkretno moj prijatelj – Ministrstvo za javno upravo ).

    Torej po mojih iskušnjah : Kjer poteka organiziran delovni proces smo slovenci res dobri ( Nemci so zelo zadovoljni z nami, pa se mi ne zdijo ravno narod, ki bi dajal komplimente iz vljudnosti ), kjer poteka pa bolj “kreativen” proces smo pač bolj mahjeni na kakšne mahinacije.

    Na tvoj poklic urednika se ne spoznam, predvidevam pa da je to poklic, kjer si 24/7 na preži, delo pa mora biti opravljeno ( ali v 10 ali 100 urah je pač tvoj problem ). In mislim da tvojega narocnika ne zanima kdaj bos delal, znanima ga rezultat in končni izdelek.

    Chef vse dobro tebi in tvojim najblizjim v prihajajocem letu.

  • Odgovori opazovalec 31. 12. 2011 at 11:06

    Srečko Kosovel je eden največjih in najboljših slovenskih pesnikov. “Anonimnež” je navaden zaplankan bedak. Pika. Konec debate.

  • Odgovori chef 31. 12. 2011 at 12:46

    @Lili: Ja, seveda. Ker fašejo delovne bolezni samo fizikalci. Stres kot posledica odgovornosti, zjebane oči, nevarnost na cesti … Big deal!

    @seamus: Jaz sem nad obrtniki obupal, ko mi je malar povedal, koliko mi zaračuna za belež garsonjere.

    @vambomzepokazu: Seveda, načrtovanje kako čim manj delat, je full-time job.

    @Foter: Poglej, jaz ne govorim o tem, da bi morali garat dan in noč. Saj nisem nor. Govorim o ljudeh, ki ne delajo niti osem ur na dan, ampak v službi gledajo v zrak in niso sposobni odgovorit niti na mail, čeprav so za to plačani. Govorim o tistih, ki so nehali delat že 22. decembra – s tem da ne, niso koristili dopusta, ampak so hodili v pisarno.
    Srečno tudi tebi in družini!

    @beach_boy: No, seveda. Zato ima pa skoraj vsak možnost, da se samozaposli in dela pogodbeno izključno s tistimi naročniki, s katerimi želi delat. Žal boljšega sistema od kapitalizma še vedno nismo iznašli. V vsakem sistemu pa sposobnejši prosperirajo na račun manj sposobnih.

    Kot je menda včasih veljalo: Kapitalizem izkoriščanje človeka po človeku. V komunizmu je pa ravno obratno.

    @nevenka: Jaz samo govorim, da osemurno šivanje ni nobeno garanje, ampak je to pač delo. Kaj počnejo v prostem času, je druga pesem. In ja, te punce se mi smilijo. Smešno pa mi je, ko govorijo o 40-urnem garanju vsak teden. Kaj pa rudarji? In tisti uspešni in pošteni menedžerji, ki garajo po cele dneve in noči zato, da nekaj desetim ali stotim ljudem dajo plačo?

    Sploh pa tukaj niti ne govorim o šiviljah, ampak o raznih prodajalcih megle, ki večinoma sedijo v javnih zavodih.

    @Dixi: Jaz delam, ko mi pač paše. Sem pa redno dosegljiv in večinoma tudi na e-maile odgovarjam v zelo zelo doglednem času, seveda na tiste, ki so nujni. Govorim o tistih, od katerih se pričakuje, da bodo nekaj naredili, ker je tako dogovorjeno, ko ga kličeš, ga pa ni, ker je nekam spizdil. Kao na občino, kao na pošto, kao ne vem kam, kot da je blazno zaposlen,. v resnici pa hvata krivine. Če si šel na pošto, imej s seboj GSM!

    Dixi, srečno tudi tebi!

  • Odgovori dare 31. 12. 2011 at 13:39

    Zanimivo je pri takšnih “analizah”, da zgleda, kot da je čisto vse drugo stereotip, samo analitik sam ve kako je s stvarjo.
    Vse skupaj sem sicer bolj bežno preletel, posebno komentarje in bi nekaj čisto na kratko dodal.
    Zadnja dva tedna v decembru ne delam zato, ker nimam dela!!! Moji delodajalci niso uspeli zrihtat malo več naročil in so nas poslali na prisilni dopust. Če sem, oziroma, če smo garači ne vem. Vem pa da smo pripravljeni za naše minimalce čisto normalno delat. Se pravi, krepko čez tisto , kolikor smo motivirani.
    In spoštujem ljudi, ki delajo z glavo. Niti ene slabe misli, kar tako povprek nimam za tiste ljudi v “zgornjem” štuku. Za večino od njih si v bistvu niti predstavljati ne morem, da bi delal z njihovim tempom in pod takšnimi pritiski.

    In čestitam tebi, nerga, če si se uspel osamosvojiti in začeti na svoje. Upam, da boš uspešen. Nisem pa prepričan, da je to merilo za vse druge. Obstajamo tudi nepodjetni, neznajdeni in konec koncev nas je nekaj tudi butastih. Upam, da ne bodo prišli prehitro v veljavo, da si takšni ne zaslužimo živet.

    Bi se pa nekako načelno strinjal, da tistega garaškega zagona v ljudeh ni več. Spomnim se cajtov, ko so nas z raznimi parolami (poskrbeti moramo za naše otroke ipd.) motivirali, da smo delali kot budale, ne glede na datum, čas ali dan v tednu. Tega pač ni več. Jebemti, niti na šiht ni več fajn it, kot tista leta!!

  • Odgovori blitz 31. 12. 2011 at 14:08

    chef, se ne strinjam z marsikatero opazko. Prvič, naš gospodarski položaj sploh ni tako zelo slab, če računaš, kje je bila država ob rojstvu. Drugič – za težave niso krivi leni delavci, ampak postsocialistično vodenje države, ki je po eni strani držalo pri življenju podjetja, ki so v obdobju rasti glih komaj držala nos nad vodo in so se zdaj seveda potopila.

    Glede včerajšnjega dne – ne vem, kje delaš, ampak v podjetjih, še zlasti tistih, ki delujejo na mednarodnem trgu, je popolnoma normalno in celo zaželjeno, da je ob tem času v pogonu minimalno število zaposlenih, saj ni mogoče delati ne vem kakšnih poslov. Razen tega ljudje itak porabimo svoj dopust. Ki ga nimamo malo, smo precej primerljivi z EU: mladi ga imajo večinoma bistveno manj kot v EU, starejši pa več. V podjetju v Nemčiji, kjer sem delal, so imeli vsi zaposleni 30 dni dopusta. V Avstriji pa 25, vendar pa ima Avstrija več praznikov kot Slovenija. Tako, da je tisto jamranje o veliko dopusta in praznikov v precejšnji meri posploševanje.

    Kar se tiče pa kakšne žurke v službi v predprazničnem času, pa se mi tudi ne zdi nič slabega. Če je službeno okolje normalno, lahko malo praznovanja precej pozitivno vpliva na motivacijo. Dandanes je denimo v podjetjih pogosto izvajanje team building delavnic, ki so pravzaprav v veliki meri zabava, se pa sodelavci spoznajo in na pol zasebno družijo v službenem času, pa je to lahko še kako koristno.

    Se pa strinjam, da Slovenci nismo zelo disciplinirani, kadar ne vemo, zakaj delamo. Vendar pa sem prepričan, da tega ni tako zelo veliko. Tisti, ki moramo s svojim delom tekmovati na trgu, večinoma teh težav nimamo.

    chef, če pa delaš v takem okolju, kot ga opisuješ, pa na vsak način čimprej pobegni, ker boš zarjavel.

  • Odgovori MihaM 31. 12. 2011 at 14:28

    Zdravo, evo, tule je vse razloženo:
    http://www.siol.net/priloge/kolumne/mihamazzini/2011/09/slovenskapridnost.aspx

  • Odgovori MihaM 31. 12. 2011 at 14:30

    Hm, težave z linkom, poskusim še enkrat:
    http://tinyurl.com/7y4endq

  • Odgovori lezo 31. 12. 2011 at 20:51

    Logicno bi blo da je med delavci v proizvodnji enak % hvatacev krivin kot v pisarnah in kot med vodstvenimi kadri. Ne vem zakaj bi bila razlika. Vsi smo isti. Da delavci garajo drugi pa ne je en neumen stereotip.

  • Odgovori D.p. 31. 12. 2011 at 22:39

    Chef, meni se ti ne zdiš ravno lenuh, kot si se opisal. Glede na opis tega članka in nekatere prejšnje se mi zdiš “delovno intenzivno usmerjen”.Nemški tip človeka. Večino članka se strinjam s teboj, čeprav se je težko kot posameznik ozreti globoko vase in si mogoče priznati ( govorim zase )določene misli, ki si jih kot zaposleni ponavljam ( v stilu zaslužim si mnogo več kot dobim ). Nekoč mi je znanec dejal, da vedno obstjajo dvoje vrste ljudi: tisti, ki se stalno pritožujejo( luzerji ) in tisti, ki nekaj iz sebe naredijo ( winerji ). Povsod jih boš našel.Lažje je čez vse piz*** kot pa npr v tvojem primeru biti urednik neke revije, kar se mi zdi zelo zahtevno in niti malo lahko.Jaz bi ob sebi raje imel pozitivce do neke mere, ljudi, ki kipijo od energije, idej, misli, kot pa negativce.Se mi pa zdi to v naši deželici vedno manj verjetno.Tako pač čutim.
    Vidim, opazujem tudi to, da npr. neka firma dela v teh časih fantastične rezultate…

  • Odgovori D.p 31. 12. 2011 at 23:38

    …znotraj celotne EU,ko pa je potrebno določene dosežke deliti postane le to pobožna želja. Še naši severni sosedi se nam čudijo, ampak tam točno vedo, kaj pomenijo izrazi kot so tuje investicije, 13 in 14 plača itd…Tam tudi vedo, da so tuji delavci smatrani kot njim enaki in vsako neupoštevanje raznih KP privedejo do točno znanega rezultata.Jaz se včasih sprašujem, kdo si sploh še želi delati za domačega delodajalca (izuzemši razne izjeme ).
    Menim, da Slovenci nasplošno gledano nismo ne vem kakšni garači. Veliko prebivalcev različnih držav dela dlje.Veliko dlje ( recimor Singapurci.)So pa za to tudi temu primerno nagrajeni in odgovorni.
    Danes je 31.12 in je moj delovni dan.Tako kot cel ta teden. Tudi jutri bo, pa v nedeljo in ponedeljek tudi.
    Chef, obilo dobre energije in še naprej uspešno pisanje na svojem blogu v letu 2012. 😉

  • Odgovori seamus 1. 1. 2012 at 10:53

    D.P. – azijska kultura je pa zame ravno nasprota skrajnost in tudi tega nasprotja ne podpiram, ker ko gledam koliko delajo in njihov način razmišljanja (Tajvan) mi gre na bruhanje.

  • Odgovori nevenka 1. 1. 2012 at 12:10

    A veš chef, da obstajajo tudi managerji, ki niti slučajno ne delajo toliko kot praviš ti in so managerji za velik denar v uspešnih podjetjih in recimo lep del problemov, ki se tičejo njihovega dela lepo preskočijo, a njihovi podrejeni morajo pa delo opraviti tudi, če ga manager ne. Struktura managementa je po svoji učinkovitosti zelo zanimiva, znotraj podjetij. A ni hec, da večina misli, da so v državnih podjetjih “socialistični managerji”, v zasebnih pa kapitalistični? Štos je popolnoma drugje.
    V celotni strukturi managementa. V kapitalizmu nosi velik del realizacijskih odločitev srednji management. Posebno v koncernih, ki imajo glavne politične in strateške odločitve v matičnih podjetjih. Potem pa razusuta podjetja po svetu z visokim managementom, ki je lahko na tričetrt gnil. Ne verjamem, da boš razumel o čem govorim. Bi moral izkusiti.

  • Odgovori dare 1. 1. 2012 at 15:16

    Mislim, Nevenka, ta je pa nizka! Kolikor smo mi “seznanjeni” vsi naši menedžerji delajo stalno po štirinajst ur na dan. Kako intenzivno in predvsem kako zbrano, tega ne morem vedeti prav dobro. Vem pa, ko so tipa pri vseh njegovih 14 urah na dan povabili v nadzorni odbor NLB ja, da ni razmišljal niti sekunde in je ponudbo sprejel. Saj konec koncev, dan je dolg.

    Vem, da zgleda takšno plebejsko nakladanje primitivno in butasto, ampak marsikaj od tega mi res deluje malo drugače, kot si tolmačijo razni nergači. Mi si razlagamo njihovo celodnevno visenje v svojih pisarnah TUDI z drugimi razlogi.

    Predvsem z nesposobnostjo vodenja. Nesposobnostjo, da bi znal voditi timsko delo, da bi znal ustvariti ekipo, ki bi ji lahko zaupal, včasih pa tudi z nesposobnostjo, da bi si postavil meje koliko denarja in (kao) moči je še pametno nagrabiti in naložiti na svoja pleča.

  • Odgovori milena M. 1. 1. 2012 at 15:45

    nekaj zelo bistvenega ste izpustili: KAKO SI DELO RAZPOREDIMO, OZIROMA- KAKO IZKORISITMO ČAS, KO MORAMO DELATI…
    Količinsko se zdi, da zelo veliko delam. Ker je pač precej ”vidnega”, v bistvu pa imam tudi zelo veliko prostega časa, ki ga lahko porabim za karkoli, ker mi nekako uspeva, da racionalno izkoristim dan. zasluga vzgoji v otroštvu- predvsem. Pokonci sem že zelo zgodaj in tako si že tja do desetih naberem precej ”rezerve”, ki pride prav – prej ali slej….
    Drži, da še zmeraj obstajajo delovna mesta, kjer tam nastanjeni mešajo zrak….da imajo časa preveč, oziroma dela premalo, priča njihova prisotnost na internetu. Na nekem forumu so- glede na IP-je- lani naredili zanimivo raziskavo, komu ti IP-ji pripadajo…
    🙂
    Zadnjič je v neki Tv oddaji novinar mičkeno bril norce iz grške adminsitracije. Kdor je že kdaj delal s kakšnim našim ministrstvom, na primer, bi lahko spregovoril še o hujših grozljivkah.
    Sicer pa…nekateri lahko tako banalno stvar kot je kosilo, skuhajo v pol ure, vmes še zlikajo perilo, zalijejo rože, poklepetajo s kolegico po telefonu, nekdo drug pa mora za ta podvig vzeti dopust pa še teden dni bolniške….
    Zato imam- že zelo dolgo- do izraza ”jaz pa veliko delam” , zelo rezerviran odnos….
    ??Veliko delati” nekaterim pogosto pomeni, da so se trikrat presedli na stolu. Nekomu derugemu pa, da je pokosil breg, tretjemu, da je vstal, spil kavo in rešil križanko, četrtemu, da je šel po kruh v trgovino, petemu pa…..

  • Odgovori Simona Rebolj 1. 1. 2012 at 22:20

    No, sicer mi je jasno, kaj si hotel poudarit v tem zapisu o zavajajočem mitu “pridnosti”. Problem je samo v tem, da si tako na splošno pljunil, da je možno veliko pripomb, ki vlečejo na drugo plat medalje, na kar opozarjajo nekateri komentatorji. Škoda, ker si se osredotočil na pridnost kot tako, ne pa na produktivnost.

    Ključno poanto problema je Mazzini povzel v linkanem zapisu po mojem mnenju odlično in prevečkrat opaženo v praksi. Pa tudi to je košček celote. Že iz tega pa zasledimo problem realno pridnih pri nas, ker tista oseba, ki ji je naloženo vedno več, ker je njena storilnost v dveh urah neprimerljivo večja od tekača s fascikli, je dejansko primerek izkoriščanega zgaranca pri nas, ki na koncu koncev zaradi večine bleferjev naokrog na koncu še službo izgubi, če se kaj pritožuje na primer in ne spoka kar sam.

    Iz tega sledi, da so produktivni nezaželeni, ker dvigujejo standard pričakovanja, šment, pa še radi gredo mogoče domov po dobro opravljenem delu, kar pomeni, da gre večini brkljačev to na živce, še posebej tistim, ki v službi radi posedajo do poznega večera, ker jih doma čaka familija, ki jo slabo prenašajo, in tako se vzpostavi sistem negativne selekcije.

    Ta sistem pri nas funkcionira top of the top. Opaženo in praktično preverjeno. Združevanje se ne dogaja na podlagi vsebine in želje po dosežkih, ampak zasebnih povezav s predpostavko, da smo vsi enaki in vsi enako vlagamo, angažma je potem le stvar zasebne sreče povezav. Nadalje to potegne za sabo tudi jalove menedžerje in klanovske direktorje, ki tako zlahka postanejo zadovoljivo dobri vodje. In tudi na tem nivoju je pomembno, da ni boljše konkurence. Obstajajo še klanovski mafijski vzvodi, da se konkurenco nelojalno izloča. Kar naenkrat dobimo hvaljenega menedžerja, ki je na primer navaden mafijec v prostoru “solatarskih” poslov brez konkurence (z eliminirano konkurenco). In med državnimi podjetji in podjetji na trgu te majcene državice, kjer se vsi med seboj poznajo, sploh ni kakšne blazne razlike v samem načinu funkconiranja in stečaj za marsikoga ni nikakršna posebna groza, lahko je celo namen.

    V takšnem zadušljivem pajdaškem okolju pa ne pozabimo, da živimo v državi s porazno nizkimi plačami in zelo evropsko navitimi cenami, torej stroški. Možnosti za upravičeno napredovanje praktično ne obstajajo, zato izpadeš kreten, če se kaj preveč naprezaš. Ozmerjan boš z nadutežem, češ, kaj si pa misliš, da si in odrezan. Napredoval boš pač lahko veliko prej po prijateljski poti. Zato, ker pač si ti, čeprav nisi nič omembe vrednega naredil. V tej deželi neskončnih priložnosti nekateri preprosto ne morejo ostat brezposelni, celo ne morejo bit neuspešni, če pogledamo, kakšne pozicije zasedajo in se premeščajo s stola na stol in za kakšne pare. Na drugi strani pa nekdo ne more in ne more napredovat, če je še tako produktiven in sposoben za določeno stvar. Izločen je, ker grozi z višjimi standardi pričakovanja.

    Kam to pripelje? V družbo, kjer ne delujejo mehanizmi motivacije. Še huje. V družbo, kjer vlada prepričljiv vtis krivične obravnave. Ne le egalitarne v mentalitetni zablodi, ampak celo negativne. Bolj ko se izpostavljaš z vrlinami, večja je možnost, da boš ostal na cesti, kaznovan in obubožan. Plače so tako porazne, brez motivacije za napredovanje, da je depresija neizbežna.

    V tako depresivnem demotivacijskem vzdušju je po logiki stvari vsak zgaran prej, kot je lahko zgaran človek, ki ga fila z energijo neka možna vizija, višji cilj. Iz tega sledi nadaljnji fenomen, ki si ga opisal, da je taka družba nora na praznike in dopuste. Saj v službi le šljaka in trpi. In nadalje, da ta naša družba beleži izredno visok procent obolelosti na delovnem mestu, torej bolniških. Slovenci smo kar naprej bolni. To ni le fejk, ampak logična posledica depresije, ki izhaja iz demotiviranosti, ubitih ambicij, vizij in ciljev.

    Oseb, ki v naši družbi želijo dobro in produktivno delat, z veliko žara in volje po napredovanju pri nas ni malo. Ampak na žalost je največ med temi slej ko prej hudo izigranih, nategnjenih in izločenih pod menedžiranjem nekih ideološko ali klanovsko nastavljenih nesposobnih šefov, ki si položaj utrjujejo samo na način, da imajo zaposlene bolj bedaste in neproduktivne frende od sebe. Če gre vse v maloro ali zgolj obstaja zaradi obstoja pa za take ljudi ni nič katastrofalnega, ker je to največ, kar si lahko obetajo za svojo kariero. Pri nas je pogumen tisti, ki se spusti v stvar, ki je sploh ne pozna, niti ga ne zanima, vidi pa boljšo plačo pred sabo vsaj za nekaj časa, dokler ne bo šlo vse v rit, saj potem se bo pa presedel nekam drugam. Pri nas so velike face noro zapufane z uslugami!!! V takih razmerah slej ko prej tudi zainteresirani in sposobni ugotovijo, da so prekleto utrujeni in v nevarnosti, da propadejo, in je bolje, da depresivno upoštevajo nasvet po Škvoreckem.

  • Odgovori MihaM 2. 1. 2012 at 10:23

    @Simona: ali pa, da se izselijo. slovenska družba je tako naravnana že stoletja in osamosvojitev tega ni spremenila.

  • Odgovori Simona Rebolj 3. 1. 2012 at 0:35

    @MihaM:

    Ja. Formalna osamosvojitev itak ne spremeni značaja, če ni ozaveščene volje po spremembi. Niti pri posamezniku, niti pri narodu. Duh pač naredi ovinek in po malo drugačnem scenariju blesti s svojimi simptomi.

    Čeprav je in bo itak vedno več takšnih, ki se ne izselijo, ker se žal ni s čim odselit, beračem pa pač ne gre dobro nikjer.

  • Odgovori chef 3. 1. 2012 at 0:38

    Jaz sem tukaj pisal zelo na splošno, nalašč. Seveda je na kupe ljudi, ki delajo, ampak tudi oni se slej ko prej naveličajo, ker hitro ugotovijo, da je brezveze biti produktiven.

    Tega je malo strah tudi mene. Je pa res, da nikoli nisem delal v velikih organizacijah, kjer se je mogoče na lažji način šlepat.

    @blitz: Absolutno nič nimam proti praznovanju. Ampak ne že od 22. decembra. Pravzaprav me niti to ne moti, ampak naj bodo dosegljivi.

    Tu pravzaprav ne gre za to ali smo Slovenci bolj ali manj delavni kot v drugih državah (seveda so Grki, in cel Balkan na splošno, bistveno bolj leni), ampak gre za to, da splošna trditev o delavnih Slovencih ne vzdrži, kar je nič kaj pronicljivo ugotovil tudi Bučar – vedno več je lovljenja krivin

  • Odgovori Nergač » Šparamo na praznikih 29. 3. 2012 at 18:01

    […] buljili v strop, a na dolgi rok je lahko koristno. Predvsem je treba slovenskim delavcem,ki kao slovijo po marljivosti, dopovedati, da brez dela ni jela. To na primer vejo na Kitajskem ali v ZDA, seveda pa tudi v […]

  • Komentiraj