Šola prihodnosti (1997)

V sedmem razredu sem bil vizionar, seveda pa nisem računal s tem, da nas bo informacijska družba poneumila in da bo življenje v marsičem, ne olajšala in pocenila, ampak zapletla in podražila. Zadnjič sem bral, da nameravajo na Finskem ukiniti učenje pisanja malih in velikih pisanih črk, kar naj bi nadomestili z učenjem desetprstnega slepega tipkanja. V nekaterih zveznih državah ZDA pa so to menda že ukinili. Krasno! Ustvarjamo motorične debile.

3. šolski spis
Šola prihodnosti
(Domišljijski spis)

Sedanji otroci hodimo v šolo s težko torbo na ramah. V njej se nahajajo zvezki, knjige, pisala in podobno. V prihodnosti pa bo prišel šolar v šolo z majhnim prenosnim računalnikom. Manj premožni otroci si ga bodo sposodili v šoli. Naloge bodo oddajali učitelju preko interneta, ta pa jim bo naloge na enak način vrnil – seveda popravljene.

Otrokom ne bo več treba prepisovati s table ali pisati po nareku. Učiteljeva naloga bo, da bo napisal besedilo na računalnik, otroci pa ga bodo samo še prekopirali na svoj računalnik. Potem bo učitelj snov še razložil in jo bodo vsi obvladali, bodo pisali (ne pretežko) kontrolno nalogo – zopet preko računalnika. Na računalnik bi laže napisali plonklistek. Morali bi se pa paziti, da učitelj ne bi vdrl v njihov računalnik.

Naj povem samo še, da se bodo otroci v prihodnje učili matematiko le eno leto. V tem letu jih bo učitelj naučil računanja s kalkulatorjem, katerega bodo imeli v prihodnje vsi s sabo.

Seveda se boste vprašali, kako bo to z računalniki izvedljivo. Pa bo povsem preprosto. Napisali bodo vse knjige in berila za vsa leta – od prvega, do devetega razreda (v prihodnosti bo imela osnovna šola devet razredov) in jih vnesli v računalnik. Dobili bodo lepo program in razdelili zgoščenke po šolah. Otroci si bodo nasneli program na svoje računalnike, pa bo.

Delo z računalniki bo potekalo veliko hitreje in otroci bodo imeli šolsko leto za kakšen mesec krajše in tako tudi več počitnic.

Pri vsem tem bo le ena napaka – računalniške igrice, ki učencem gotovo ne bodo dale miru. Vendar pa bodo verjetno iznašli ANTI-IGRIČNI program, ki bo igrice sproti brisal z računalnika. Le najbolj prebrisani učenci bodo lahko vdrli v ta program in ga sesuli.

Med drugim bodo šolske ure trajale samo po štirideset minut, na dan pa bodo imeli učenci največ pet takih ur.

Še veliko sprememb bo, ki pa jih v tako kratkem času ne bo mogoče našteti. Naj povem samo še, da bodo boljši učenci v enem razredu, slabši v druge, leni v tretjem, razgrajaški pa bodo zaprti v male celice.

Naši otroci bodo v tako šolo gotovo že hodili – in gotovo bodo srečnejši od nas.

Izvirnik: Šola prihodnosti

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori Lea Zalar 6. 4. 2015 at 11:14

    Zelo vizionarski spis. 🙂 Na Norveskem imajo ucenci v solah ze prenosne racunalnike.

  • Odgovori Matej Zalar 6. 4. 2015 at 13:04

    Pa jih še učijo na roke pisat?

  • Odgovori Lea Zalar 6. 4. 2015 at 14:27

    Verjetno ja. Se pa veliko profesorjev baje pritozuje glede tega, ker so ucenci na fb in podobnih omrezjih namesto da bi sledili pouku. Jaz osebno bi v osnovnih solah obdrzala zvezke, v srednji soli pa naj imajo racunalnike…

  • Odgovori Matej Zalar 6. 4. 2015 at 14:30

    A jim moram res jaz vse razložit? Rešitev je vendar ANTI-IGRIČNI program! Po mojem bi se ga dalo prilagodit tudi za oponiranje fb-ju.

    Ukor sem pa jaz zaradi igranja igric dobil v gimnaziji in ne v osnovni šoli 🙂

  • Odgovori Tetris 6. 4. 2015 at 16:10

    Dober spis. Še posebej mi je všeč, da uporabljaš tvorjenke, kot je zgoščenka.

    Vsem skeptikom, ki domače novoskovanke zaradi nerazumljive predanosti globalnim izrazom že v naprej zavračajo, vedno pravim: “Pustite novi slovenski besedi vsaj nekaj let življenja. Če bo zaživela med govorci, O. K., če ne, pa ustvarimo novo, ustreznejšo besedo.”

    Zgoščenka, danes to že lahko napišem, ne živi samo v slovarju, ampak tudi v vsakdanjem govoru (poleg cedejke in kompaktne plošče).

  • Odgovori kje je drsnik 7. 4. 2015 at 12:02

    kako si že leta 1997 vedel, da bo imela osnovna šola devet razredov? (a smo to ž vedeli takrat? ne spomnim se.)

  • Odgovori žemimljčan 7. 4. 2015 at 14:29

    A nisi dobil ukora, ker si “premočno” porinil disketo v enoto in potrgal vijake na ohišju? 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 7. 4. 2015 at 16:08

    @Tetris: Mogoče je beseda zgoščenka res zaživela med govorci, gotovo pa zgoščenka ni preživela med uporabniki 😀

    @Kje je drsnik: Po mojem sem že takrat bral cajtenge.

    @Žemimljčan: Tega se ne spomnim. Ukor sem v bistvu dobil zat9o, ker je nekdo drug (!) računalnik kakšnih desetkrta zaporedoma resetiral, tako da je šlo vse skupaj k vragu. Ta moj drug je enkrat tudi zgodovino pisal bolje od mene, cel test sem mu rešil pa jaz.

  • Odgovori Seamus 7. 4. 2015 at 16:26

    Bwahahahahah – ukor ker si sesul računalnik. hahahahhahaha. Dobra.
    Leta ’97 se je skoraj mesečno nalagalo računalnike, ker so se ob pogosti uporabi sesuvali sami od sebe (skoraj dobesedno!).

  • Odgovori Tetris 7. 4. 2015 at 18:42

    Res je, na to pa sploh nisem pomislil. 🙂 Predvidevam pa, da zgoščenke ne bodo povsem izginile, tako kot niso gramofonske plošče.

  • Odgovori Matej Zalar 7. 4. 2015 at 20:22

    @Seamus: To je bilo leta 1998 ali 1999. Mislim, da smo imeli celo za tiste čase nek predpotopen softver. Če se spomnim kako so zgledale mašine, me pa sploh sili na smeh. Verjetno so bile manj zmogljive od povprečnega telefona danes.

  • Odgovori tamck 7. 4. 2015 at 20:48

    Dober spis, ampak si v bistvu čist falil – domišljijski spis bi moral napisat, ne napovedi prihodnosti 😀

  • Komentiraj