Šolska prehrana: subvencije za nezdravi luksuz

Dobro se spomnim osnovnošolskih malic. Čeprav niti gimnazijska menaža ni bila presežek, mislim, da tako slabo nisem jedel ne prej, ne pozneje. In tudi ne bistveno manj zdravo. Dvajset let nazaj se zaradi premastnih in presladkih malic ni razburjal nihče, saj sta bila na trideset otrok predebela največ dva, zdaj pa so odstotki bajsijev, ko zjutraj psico sprehajam po poti osnovnošolske mladine, zastrašujoči že na prvi pogled.

Ob katastrofalno pomanjkljivem znanju o prehrani – moja generacija danes nima pojma, kdaj se pobira kolerabo, kateri kos mesa je bočnik in da je ledeni čaj kalorična bomba – sta osnovni problem slabe prehrane razvajenost in lenoba s standardnim izgovorom o pomanjkanju časa. Zakaj bi se trudil s kuhanjem, če lahko mulcu na krožnik vržeš pogrej in pojej svinjarijo, ki je za otroško percepcijo zaradi sladil celo okusna, zato si ne izmišljuje, kot bi si, če bi dobil na krožnik ričet. Tradicionalno slovensko enolončnico omenjam zato, ker so sestavine relativno poceni, ko si enkrat vzamemo čas, pa ga lahko skuhamo za celo zimo, torej izgovor o pomanjkanju časa izpade.

In zakaj bi mulca silil z vodo, če raje pije sladek pomarančni sok? Pri čemer zaradi slabega finančnega stanja kupujejo cenejše proizvode. Kot da ni najcenejša voda. Če mene vprašate: ko bo mulc dovolj žejen, bo pil tudi vodo iz pipe. Če bo pred tem eno uro žejen, več tako ali tako ne bo vzdržal, mu to ne bo škodilo. Kot mu ne bi škodil kakšen večer posta, preden bi končno pojedel porcijo ričeta.

Vseeno pa me je včeraj šokiralo, ko sem izvedel, da devetletni mulc v šoli malico poplakne z 2-decilitrskim tetrapakom Rauchovega jabolčnega soka, ki pa je, pozor, 100-odstotno iz bio in organskih jabolk. Karkoli že pomeni, da so jabolka organska.

publishwall_1391533233_3103911

100-odstotno organski sok iz 100-odstotnih bioloških jabolk je seveda problematičen tudi s finančnega vidika. Že pred časom sem zasledil akcijo podariMalico. Podaril naj bi jo otrokom, ki si je ne morejo privoščiti. Ker sem imel nekaj viška, sem skoraj plačal tistih 24,20 evrov, potem pa ob ugotovitvi, da bi s tem nahranil samo deset otrok, in to samo enkrat, od šoka na vse skupaj pozabil. Cenim trud organizacije, ki se je lotila tega projekta, ampak, čakaj malo – šolska malica za otroka stane 2,42 evra? Torej na mesec 48,4 evrov? 0,80 EUR. To me je rahlo prizadelo. Ob ugotovitvi, da je cena enaka ne glede na starost, se mi v možgane prikrade še vprašanje, kam gre v resnici ta denar? Ali je mogoče, da malica za devetošolca stane enako, kot za prvošolca? Kje so računi? Kako vemo, koliko se dejansko zapravi? So nekatere šole bolj varčne od drugih? Ali kmet iz Haloz za šolsko malico svojega otroka plača enak znesek kot odvetnik v Ljubljani? Seveda ne. Malice so subvencionirane in mama otroka, ki je ta sok prinesel domov (lepo vzgojen), je za malico plačala 0,80 evra. Subvencija seveda ne pomeni nič drugega kot to, da smo del malice plačali davkoplačevalci, najrevnejšim pa malico otroka v celoti plačajo dobri ljudje.

Poglejmo: za 2,42 evra (toliko stane srednješolska malica) si doma skuham celo preprosto kosilo, pri čemer sestavine kupujem brez vsakega rabata, je pa res, da se pojim z vodo iz pipe. Na neki šoli ali na več šolah pa otrokom kupujejo Rauchove sokove, in to v mini tetrapakih, ki so po ekonomski logiki najdražji. To me tako prekleto jezi, da ne bom nikomur plačal ničesar, dokler se te stvari ne porihtajo. Ljudem, ki nimajo za kruh, naj kupujem preklete bio organske produkte avstrijske multinacionalke?

Seveda je najlažje nakazat denar za nekaj malic, se po možnosti s tem celo hvaliti (lahko se vpišete v knjigo donatorjev), ob tem pa pozabiti na jedro problema: da denarja za malice ni zato, ker jedilnike sestavljajo nekompetentni podizobraženi in razsipni bebci.

V redu, boste rekli. Namesto, da težiš, raje plačaj deset malic, ki bodo otrokom narisali nasmehe na obraz. Ker imam tistih 24,20 evra viška, mi na elektronski naslov sporočite TRR družine, ki potrebuje pomoč. Nakazal bom točno ta znesek. Državi, ki se dela norca tako iz našega denarja, kot tudi iz standarda revežev, pa ne dam niti centa več, kot mi ga že tako ali tako zapravijo. Toliko o socialni državi, ki jo plačujete s svojimi davki.

EDIT: Komentator @Bernard me je opozoril, da cena malice v osnovni šoli v bistvu znaša 0,80 EUR, subvencionirana za manj premožne pa je brezplačna, medtem ko je cena srednješolske malice 2,42 EUR subvencionirano pa 1,45 oziroma 0,73 EUR. To sicer ne spremeni bistva zgodbe, in sicer problema razsipništva, ki se izkazuje s kupovanjem dragih sokov, ki nimajo nobene zveze z načeli zdravega prehranjevanja. Sploh pa – kako je mogoče, da malica dijaka prvega letnika stane trikrat toliko kot malica devetošolca? V čem je razlika?

Sem pa še enkrat več vesel, da nisem nakazal zneska za 10 malic, ker mi akcija podariMalico zdaj deluje nekoliko nategunsko. Naj povedo, koliko otrok s tem denarjem dejansko nafutram – enega srednješolca, 0,75 kosila za osnovnošolca ali tri osnovnošolce, ki jedo malico?

Za napako se opravičujem.

Prejšnja objava Naslednja objava

25 komentarjev

  • Odgovori Bernard 4. 2. 2014 at 19:59

    Osnovnošolska malica je 0,80 eur, srednješolska pa 2,42 eur.
    Subvencionirane cene:
    – OŠ: 0 EUR
    – SŠ: 0,73 ali 1,45 eur.

  • Odgovori Matej Zalar 4. 2. 2014 at 21:03

    @Bernard, najlepša hvala za popravek. Zadeve so napisane nekoliko zmedeno, jaz pa sem v naglici slabo prebral. Osnovno sporočilo pa ostaja: zakaj bi starši plačevali, davkoplačevalci pa subvencionirali drage (in nezdrave) sokove?

  • Odgovori Ana Kos 4. 2. 2014 at 22:17

    Mislim, da imajo tudi v srednjih šolah dijaki možnost 100 % olajšave. Gre pač za to, kolikšen dohodek ima družina, za tiste razrede pri otroškem dodatku.

    No, in zdaj vsebina malice?
    Kakor si jaz mislim, se marsikje najdejo ljudje, ki godrnjajo, češ da ni malica dovolj pestra itd. (Godrnja tudi moj otrok, ki pravi, da je vsak dan pašteta in tako ponavadi je kruh.) No, omenjam tiste, ki res godrnjajo in delajo red po šolah. Se najdejo taki starši.

    Me pa krepko motijo ene reči okrog subvencij. So skrajno nerazumne in butaste.

  • Odgovori Zdenka 5. 2. 2014 at 5:08

    Ko je za malico v srednji šoli ričet, ga polovico zlijejo med pomije, ker mnogo dijakov takrat niti ne pride na malico. Vzgajati pri prehrani ne morejo šole, temveč se vzgoja (kot si pravilno opisal) začne že doma. Dijak, ki doma še ni dobil ričeta na mizo, ga tudi v šoli ne bo jedel. Ko pa imajo ocvrto (sicer bojda samo 1x na mesec, zaradi smernic zdrave prehrane), pa ni ostankov… Žalostno.

  • Odgovori Jelen_Mobile 5. 2. 2014 at 5:32

    Vse lepo in prav, ampak iz česa natančno boš ti skuhal kosilo za 2.42€ ?
    Lp

  • Odgovori ne marajo 5. 2. 2014 at 6:11

    Resnica je taka, da otroci teh 100-odstotnih sokov niti ne marajo, ker so prekisli, navajeni so takih z veliko sladkorja. Dobijo jih zaradi smernic zdravega prehranjevanja. Tako naredijo dva požirka, ostalo pa…

  • Odgovori Pika 5. 2. 2014 at 7:57

    18 let po OŠ jaz najbolj pogrešam ravno te enolončnice. Mislim, da sem jih začela z užitkom jest šele tam nekje v 5. razredu. Zdej, noseča, emigrantka, brez ričeta za vogalom v prvi gostilni na vasi, sem jih prvič v življenju vse reproducirala. Od pašte fižola do jote. Mmmm

  • Odgovori Dajana Babič 5. 2. 2014 at 8:04

    Klasika… odrasli in tisti, ki so že zdavnaj bili v šoli o šolski prehrani.In že spet kritiziranje, kritiziranje, kritiziranje. Jaz samo vem za moje otroke, da so zelo zadovoljni s prehrano. Vse pojejo in večkrat gredo iskat repete. Včasih pač česa ne marajo. Ravno prej mi je rekla Kiki, da zadnjič ni dobila malice, ker je bila prepozna, pa ravno njena najljubša jed je bila… In včasih se najde kje kak razvajen otrok ali pa nesramen otrok. In kaj zdaj? A bomo že spet tulili, kako je vse narobe? Ni. Ampak, če kdo nujno hoče kaj slabega najti, bo seveda našel. Moja praksa je, da, ko se začnejo na roditeljskem sestanku pogovarjat o prehrani, jaz rečem, da moram it in grem.

  • Odgovori Nika 5. 2. 2014 at 8:27

    Tudi mène ne briga v prvi vrsti razlika pri tistih centih, bistvena je kvaliteta. Ta pa ni nujno pogojena s ceno, res je. Takle sok vsebuje preveč sladkorja,5-8 kock, če bi ga izvlekli (in ni dodan)! In oznaka “organsko” je res nekaj najlepšega (kaj, a naj bi bila sicer jabolka anorganska ali kaj?)…

  • Odgovori kekec 5. 2. 2014 at 8:40

    Izgubili smo kompas in zdravo pamet. V vrtcih jih futrajo z jogurti in pudingi iz Lidla (isti qrc bi bil če jim daš kar vrečko žele bombonov), z mlekom pakiranim v 1 DCL tetrapak, od katerega se ca. 60% vrže proč…..itd. Da bi na mizo postavili lonec z dvema litroma mleka od kmeta čez cesto (in poleg 5 skodelic da bi si vsak (oziroma tisti ki se mu mleko sploh pije) otrok nalil ko bi se mu pilo mleko) je pa misija nemogoče.

    Sicer pa po domovih pomoje ni tako hudo. Otroci še jedo čorbice, pijejo vodo, jedo jabolka,….nekateri.

    Sicer pa, otroku, ki od pol leta starosti dalje hodi spat s flašo čaja s pol kile cukra (ali čokolinom, saj je isto) težko potem v prvem razredu težiš s čorbico in vodo.

  • Odgovori milan 5. 2. 2014 at 8:51

    Toliko, kot imaš ti izgovorov, zakaj ne pomagaš, jih imam jaz , da pomagam x10. Če imaš odveč tiste evre, pojdi v trgovino, kupi, kar se ti zdi , da je zdravo in odpelji na anino zvezdico ali pa Aniti Ogulin. Ko pokažeš problem, pokaži tudi konstuktivno rešitev, če ne, nisi nič boljši, kot tista tvoja živčna novinarka.

  • Odgovori Natasa 5. 2. 2014 at 9:01

    Naceloma se strinjam z vsem napisanim in tudi s tem, da so Rauchovi sokovi, cetudi iz 100% bio jabolk, v otroski prehrani nepotrebni “luksuz” (in pustimo ob strani dejstvo, da gre za zavajanje potrosnika, saj je v tem soku vseeno toliko umetnih dodatkov, da ta sok preprosto NI naraven).
    Kljub vsemu pa podpiram idejo sole – kar mislim, da ti sokovi le imajo eno sporocilo -, da na tak nacin izobrazuje v smislu naravne, bio, eko prehrane. Ker me ze nekaj casa ni v Sloveniji, ne vem kaksna je ponudba sokov v tem (bio, naravnem) segmentu, potihem pa verjamem, da je bil Rauch v sestavi ponudbe za sole glede na potrebno kolicino, cenovno in kvalitetno najbolj konkurencen. Na koncu tako ali tako prevlada ekonomika.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 2. 2014 at 11:29

    @Ana Kos: Jaz poznam ljudi, ki se zmrdujejo celo v odličnih oštarijah. Večinoma so to pomilovanja vredni mentalni reveži, ki svojo majhnost izražajo z negodovanjem, češ, predobri smo za tako hrano. Pa tukaj ne govorim o korektni kritiki, ampak o kritizerstvu kar tako, ker je drugače, kot doma.

    @Zdenka: Točno tako. Popolna neumnost se mi pa zdi prilagajat šolske jedilnike otroški razvajenosti. V redu, polovico ga zlijejo med pomije… ampak to pomeni, d aje bila polovica s hrano zadovoljna. Kdor ni dovolj lačen, naj pa pač ostane brez. Škoda le, da ričet zlivajo strran, če bi pa lahko z njim revne otroke nahranili še doma.

    @Jelen_Mobile: pest riža, nekaj malega cenejšega (in ne nujno cenenega) mesa, koren, pol gomolja zelene, nekaj zrn graha, skodelica zelene solate in začimbe načeloma ne stanejo več kot 2 evra in pol. In seveda je to odličen obrok.

    @ne marajo: Problem tega soka je, da je hkrati kisel in hkrati tudi svinjsko sladek. Ampak najhujši problem je seveda cena. Še posbeej, če ga zlivajo stran ali če ga namesto vzgojenega mulca pač spijem jaz. Na stroške državnih subvencij.

    @Dajana: Kaj ti spet ni jasno? A naj vriskam, ker predebeli otroci v šolah žrejo svinjarijo, ki jo plačujem tudi jaz, služita pa avstrijska firma in slovenski dobavitelj, kot da to ni dovolj, pa država še jamra, d ani denarja?

    Lahko si pa mislim, v kakšno smer gredo pritoževanja staršev razvajenih pezdetkov. In verjetno bi tudi jaz enostavno zapustil prostor.

    @Nika: Problem centov je v tem, d apridejo od davkoplačevalskega denarja. In to tistih davkoplačevalcev, ki nimajo denarja za plačevanje davkov. Nekdo, ki torje skomaj spaca denar, da si pokrije stroške čez mesec, subvencionira prehrano otrokom, ki v sekret zlivajo 100-procentno organski sok. Oh.

    @kekec: Točno tako! O lokalni samozadostnosti nisem pisal, ampak to je eden vrhunskih primerov skrajnega debilizma, ki sicer ni značilen za Slovenijo, je pa morda tukaj še huje, kot drugod. V redu, dajmo mulcem enkrat tedensko jabolčni sok – ampak zakaj ga v Vipavi ne bi dobavili od tamkajšnjega sadjarja, ki ima v garaži sokovnik? Janso, ker je težko! In ker revež nima denarja za pošiljanje ponudb po šolah.

    @milan: Hvala za idejo. Še vedno čakam na TRR, sicer pa res storim točno to. Predlagam tudi, da umiriš rezget. Občasno pomagam, vedno neposredno, iz mojih rok v lačna usta. Seveda je to nekoliko težje kot pošiljanje SMS-ov na 1919.

    @Natasa: Ne morem verjet, da te v dobre namene prepričata že napisa “bio” in “organsko”. Kakšno izobraževanje neki? To je vendar linija najmanjšega odpora. Sporočilo bi bilo, če bi sok pripeljali od slovenskega malega proizvajalca. Onb bi imel dober biznis, otroci pa bolj ziher kakovosten sok. Je kupovanje soka Rauch slovenski nacionalni interes, ki ga oglašuje izrek “kupujmo slovensko”?

    Seveda pa je najlažje kupit sok Rauch ali nekritično nakazovat denar tem in onim organizacijam, potem pa se med zadovoljnim praksanjem po jajcih hvaliti, kako si dober človek in druge zmerjati, da iščejo samo izgovore.

  • Odgovori Oskar Sever 5. 2. 2014 at 11:35

    @Natasa

    Kateri umetni dodatki?

  • Odgovori Natasa 5. 2. 2014 at 13:28

    Ne, nikakor me NE preprica napis “bio”, oz. “organsko”, me pa (malo bolj) preprica uradni ekoloski certifikat (za tiste, ki ga ne poznajo, vec na http://www.ekoslovenija.si), vendar si mnogi proizvajalci drznejo zavajati z napisi bio, eko, itd. kar je recimo v razviti EU kaznivo… Kot otrok, ki je gor rasel na podezelju, obkrozen s kmeti, tedenskimi porcijami domace jote, riceta itd. in, ki je nemarno slab sok Pingo pil kvecjemu 3x letno na solskih izletih, v nobenem primeru nisem pristas industrijsko predelane prehrane, vkljucno z vsemi multinacionalkami in politiki, ki nas na tak nacin ropajo zdravja in pameti.
    Kaj je lazje, enostavneje, ceneje? Starsem se med vikendom usesti v avto in obiskati soping center (in mogoce se obvezen Juice Bar http://www.rauch.cc/at/juice-bar/) ali pri kmetu nabaviti sadje in zalenjavo in doma pripraviti svez sok in malice (tocno po otrokovem okusu) za ves teden?
    @Oskar Sever, konkretno ti v tem trenutku morem odgovoriti, ker Rauchovih ne kupujem. Ima ta sok uradni ekoloski certifikat?

  • Odgovori pijemvodo 5. 2. 2014 at 14:28

    Imam leto in pol staro punčko, ki pije izključno vodo in nesladkan čaj. Tudi če dobi kaj drugega, ne mara piti, ker ni vajena. Mi je pa neverjetno, kako ji vsi ponujajo sokove, tudi v vrtcu.
    Po drugi strani moja mama prostovoljno razvaža hrano pri Karitasu. Vsakič znova pove, da se ji zdi neverjetno, da večina tistih, ki dobivajo hrano, pije sokove in gazirane pijače. Če gre za več člansko družine, najbrž ni zanemarljiv mesečni prihranek, če bi se temu odpovedali in rajši pili vodo.

  • Odgovori Seamus 5. 2. 2014 at 17:09

    Glede prehrane sem že davno obupal. Nima smisla, ker največ naredijo za dobro prehrano tisti, ki imajo denar. Tisti, ki ga nimajo gredo v Eurospin po 6pack 2l kvazi kokakol. In nobenemu ne pade na pamet, da je potrebno samo odpreti pipo in se odžejaš. Je pa res, da kila svinje v supermarketih stane obupno malo, pri kmetu pa vsaj x2.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 2. 2014 at 18:10

    @Natasa: Ampak Pingo je bil res super zadeva!

    @pijemvodo, @Seamus: Saj to ej ta katastrofa – reveži bodo vedno ostali reveži. Zakaj? Ker očitno enostavno ne razumejo, da kokakola niti pod razno ni luksuz. Bolje izobraženi to že razumejo in mulcem namesto desetih kokakol raje kupijo knjigo, na primer. Tisti prvi si pa mislijo, zajebi revščino, vsaj kokakolo si pa res lahko privoščimo!

  • Odgovori Jelen_Mobile 5. 2. 2014 at 21:38

    @Matej Zalar : No, ne vem. JAz osebno sem pač v podobni situaciji kot ti. In najboljše kar mi je uspelo je bilo 4x konzerva fižola (merkator kajpada) 4x 0.67 2x konzerva koruze 2x 0.50 ali nekaj podobnega 300g mletega mesa cca 2€. sladka paprika 0.50, paradižnikov koncentrat 0.50 chili con carne. pustimo zdaj začimbe. res je pa da sem se najedel in celo shranil nekaj v skrinjo. Osebno mislim, da je kuhati za enega popolna bedarija, ampak vseeno je definitivno cenejše kot kakšne alternative. Kaj si pa ti skuhal, če ni skrivnost?

  • Odgovori Matej Zalar 5. 2. 2014 at 21:44

    @Jelen_Mobile: Govorim o enem obroku, ti pa si očitno skuhal za dvakrat (vsaj). V mojem primeru rižota, tudi za dvakrat. Ja, kuhanje za eno osebo je absolutno potratno, vendar alternative praktično res ni. Ven pa nerad hodim, ne toliko zaradi stroška, ampak ker je zanič.

  • Odgovori Janko 5. 2. 2014 at 21:46

    @pijemvodo
    Karitas je samostalnik ženskega spola. Če zapišete, da vaša gospa mama razvaža hrano pri Karitasu, je podobno, kot da bi se spotoma ustavila na kavi še pri Karmenu.

  • Odgovori Katarina 5. 2. 2014 at 22:32

    @Janko ja, spol Karitasa je bila bistvena informacija v komentarju…bravo!

  • Odgovori Oskar Sever 6. 2. 2014 at 9:08

    @Nataša

    Močno dvomim, da bi Rauch napisal BIO, če ne bi imel zadaj certifikat oz ga mora imeti pridelovalec. Lahko, da imajo kaj na spletni strani. Nisem iskal.

    V 100% soku ne boš našla veliko umetnih dodatkov. Našla jih boš točno toliko kot jih uporablja naš domači kmet, ki pridobiva oh in sploh sok (po vaših besedah). Tudi on mora paziti na naravni proces, ki se imenuje vrenje. Če ne, bi naši/vaši otroci pili mošt, kar pa nekako ni zaželeno.

    Čisto druga pesem pa so raznoliki nektarji ter ostale sladke pijače.

  • Odgovori Natasa 6. 2. 2014 at 18:56

    @Oskar Sever, lahko se je med tem zgodilo, da je Rauch pridobil kaksen ekoloski certifikat, na zadnje ko sem v trgovini preverjala, ga ni imel. Drzi pa, da ogromno proizvajalcev zavaja prav s temi “bio”, “organsko” in “eko” napisi, ker potem clovek resnicno verjame, da pije nekaj naravnega. To, da so samo jabolka bio, ne pomeni se cisto nic “zdravega”. Sem ze dozivela, da se je npr. zelenjava prodajala kot “pridelano na domacem vrtu”, v resnici pa je bil ta vrt ob prometnem kriziscu. Tole je samo primer, zakaj v tem zadeve dvomim in kupujem, ce se le da certificirane izdelke (seveda to ni vedno mozno, ampak ce se clovek potrudi gre). Glede domacega soka…. cisto enostavno je doma pridelati sok iz sadja, naj gre za sokovnik (imam taksnega, ki ga po uporabi pomijes in pospravis v 3 minutah) ali malo bolj zamudno kuhanje, ampak pri obeh pripravah, clovek ne potrebuje nobenih (umetnih) dodatkov, razen v obliki dodatnega casa.

    @Matej, ja ti cisto verjamem, meni pa je Pingo zmeraj pokvaril malico :))

  • Odgovori Shajtana 11. 2. 2014 at 7:07

    Zadnjič sem na enem čudnem tv kanalu zasledila en dober TEDx na temo šolske prehrane, kjer se je ženska borila ne vem koliko časa, da so ji dovolili zasaditi vrt na kampusu ter, da so uvedli dejansko kuhanje na objektu – prej so vse dovažali in samo dokončali npr. razne prej pečene ocvrte zadeve. Vsekakor mislim, da bi se morali česa podobnega lotiti tudi pri nas ampak tukaj pa najbrž nastane kakšen birokratski problem. Zadnjič sem se pogovarjala z znanko, ki dela v vrtcu in je rekla, da imajo otroci na vrtu tudi bio vrtiček in jaz že vsa vesela, da kako je to fino, ker spremljajo rast itd. in prav ja saj je ampak otroci ne smejo te zelenjave, ki so jo pridelali niti poskusiti. Hm, zakaj? Ja, ker lahko jejo izključno to kar pride iz kuhinje in za kar odgovarjamo, ker če bi boh-ne-dej otrok en popoldan dobil malo driske zaradi opranega korenja z vrta bi vzgojiteljice prec nastradale. Verjetno je na področju šolskih malic še en kup takih pravil zato pa pač potem otroci dobijo sok in kaj jaz vem kaj še.

    Drugače sem se pa jaz zdaj lotila enega projekta, čisto tako zase, ker glede na to da ful rada kuham in, da kuham večinoma samo zase porabim kar precej denarja za hrano tako, da sem se zdaj lotila oživljat stare zimske klasike na žlico in zraven še preračunam koliko recimo me stane en obrok (ok elektrike nisem upoštevala). Na primer pašta fižol (iz svežega fižola, iz konzerve bi bilo še ceneje) in s prekajeno šunko ter cimetovi polžki za sladico me prideta na obrok cca. 2,5 €. “Ajmoht” oz. zelenjavno-piščančja obara me prideta manj kot 2,5€ na obrok…kar je v primerjavi s tem, da grem na kosilo v sosednji lokal kjer ponujajo malice in kosila pol manj, tam je za nekaj podobnega cena 5 €.
    Seveda se take jedi težko naredijo samo za enega (čeprav pašta se da, sploh če imaš fižol iz konzerve) ampak ni pa spet toliko, da ne bi mogel stlačiti v zamrzovalni predal kakršnega premore navaden hladilnik in potem privleči to ven kak popoldan, ko se že ves lačen in po možnosti premočen privlečeš pozno domov.

  • Komentiraj