Sosedov kruh

Še sam ne vem kaj mi je bilo, da sem svoj čas kruh kupoval v pekarnah z rumeno-rdečim logotipom. Viška pekarna 2 je bila pač prikladna. Nakupovanje v Mercatorju je izguba časa, denarja in živcev, Žito je s poti, Legišo pa ignoriram, ker je Blaž Legiša totalen kreten. No, zdaj že nekaj časa ignoriram in Mercator in Šiptarja in Legišo. V Žitu je pravzaprav vse v redu. Zjezili so me samo dvakrat, s kartico Elma kluba in kartico Žita, a zdaj s tem ne težijo več, dve nori baburi, ki sem ju tam srečal, pa seveda nimata nobene zveze z Žitom. Ena me je brez vsakega razloga – ali utemeljenega suma – zmerjala, da sem impotenten, druga je trdila, da jo je zunaj napadla Pippa. Ja, sem pač tip, ki se mu take stvari dogajajo kar naprej.

Zdaj sicer veste, da bojkotiram tako rekoč vse trgovine v bližnji okolici, a sem medtem pozabil, kaj sem hotel povedati. Ja, seveda, vedno so krivi Šiptarji, ane? Ljudje so zdaj očitno vendarle ugotovili, da so Viške, Vevške, Dunajska in druge pekarne z rumeno-rdečimi logotipi pravzaprav albanske in da se okusi bureka, črne žemlje in čokoladnega ježka praktično ne razlikujejo. Vse je ista svinjarija, obveljal pa je tudi mit, da v testo dodajajo nekakšne antibiotike. Tako so se ljudje rumeno-rdečih pekarn z domačim kruhom začeli izogibati. Ampak velepek je iznajdljiv!

Najprej je spremenil CGP Viške pekarne na Viški cesti. Kaj je s sladoledom, ne vem… verjetno se splača, saj je nasproti šola.

Viška pekarna 2 na Cesti na Brdo je še kar nekaj časa vztrajala pri rumeno-rdeči grafiki, a le do pred kratkim. Nekega večera me je presenetil nov svetlobni napis.

Očitno namigujejo na domačo pekarno iz Rožne doline ali kaj. Kot sem opazil naslednji dan, se niso niti toliko potrudili, da bi odstranili stare rumeno-rdeče table.

Peki, ki kruh pečejo zaradi kruha, pa v teh časih propadajo.

Prejšnja objava Naslednja objava

19 komentarjev

  • Odgovori Seamus 3. 5. 2013 at 18:54

    Tud v Kamniku je isto (pekarna Evropa, Kamnik ipd). In sladoled je enako zanič kot kruh.

  • Odgovori miran 3. 5. 2013 at 20:11

    Jaz pa nečesa ne razumem. Vsi so nekaj pametni, kako da je kruh od Šiptarjev zanič, pa mi do zdaj še nikoli, pazi to, nikoli in nikdar še nihče ni postregel s kako resno študijo (ali pa neresno, če smo že pri tem), s katero bi empirično utemeljil to trditev. Kruh od šiptarjev je dobrega okusa, ima hrustljavo skorjico in mehko sredico. Pa še praktično kadarkoli grem v pekarno, dobim popolnoma svežega, ponavadi še toplega. Kaj drugega bi še človek pričakoval od kruha?

    Ne trdim, da res ne dajejo noter česa sumljivega, tega pač ne vem. Ampak naj mi, prosim lepo, nekdo argumentira trditev, da je Šiptarjev kruh zanič, z resnimi argumenti in številkami. Ne pa, da kar tako pavšalno trdite, od Šiptarja kruh je zanič, ker je pač od Šiptarja. Ali pa ker je bivša sodelavka od kolega od sestrične, ki se je enkrat peljala z avtobusom skupaj z neko žensko, ki je rekla, da ji je bilo po tem kruhu slabo. Do takrat jaz iz principa kupujem kruh pri Šiptarju. No, pa zato, ker je dejansko dober. Enako velja za večino ostalih izdelkov, ki, mimogrede, niso vsi istega okusa.

    Aja, dopuščam tudi možnost, da so vaši Šiptarji drugačni od naših, in da kruh od vaših res ni dober. V tem primeru se opravičujem, tega pač ne morem vedet.

  • Odgovori primoz 3. 5. 2013 at 20:35

    Ena izjema so lepinje. Te so v dunajski pekarni top.

  • Odgovori jojo 3. 5. 2013 at 20:48

    Pa tako lep običaj ste imeli v Ljubljani. Pa ravno s peki 🙂

  • Odgovori Nina 3. 5. 2013 at 22:03

    Enkrat sem na rtvslo.si poslusala prispevek od Mojce Sirok, ki je dobra poznavalka Italije initalijanske mafije in je bilo nekaj v smislu, da ne vem koliko (procent je bil zelo visok) kruha, ki je namenjen za dopeko (to izvajajo v vseh teh pekarnah) izvira iz Romunije.
    Ze prej nisem bila pogosta obiskovalka teh pekarn, po slisanem prispevku pa ni sans, da se kaj kupim pri njih.
    Dokler imamo moznost izbire (v Italiji je zaradi mafije marsi kje nimajo in morajo ljudje kupovati njihove izdelke), sigurno kupujem od nasih pekarn.

  • Odgovori darja 4. 5. 2013 at 0:01

    Jaz spoh ne štekam, kaj bi rad Chef?

    V sosednji vasi, privat Pekarija imajo cel dan svež kruh – v petek in svetek, potem veš, kdo je zaposlen.

    Pa nehaj se posmehovat karticam ugodnosti.

    Pri nas vsi pišemo na eno tablico, kaj potrebujemo.
    Ni nujno, je pa dobr, če bi bilo pr’ hiš!

    Naša babi vse to prečikira in gre v nakup, kadar ima popust.
    Npr. Biokil (za mravlje) zdele.

    In sva enkrat preračunali, da nam prišpara več kot 300 ojrotov na leto.
    V resnici to ni hec!! Kdo si lahko privošči tak znesek kar tako?

  • Odgovori chef 4. 5. 2013 at 7:51

    @miran: Poglej, za to, da po enem letu ugotovim, da je okus zanič, čakaj, poslušaj še enkrat, dobro, ZANIČ, ne potrebujem nobenih študij. OK, z izjemo lepinj, kot pravi @primoz, ampak principi so principi. Naj si vtakne top lepinjo nekam!

    @jojo: Ja, vidiš, sem pa že pred časom pisal, da bi morali ta običaj obuditi, samo da bi tunkali oblastnike.

    @Nina: Ja seveda, vsak čas tudi mi ne bomo mogli več kupit normalnega kruha.

    @darja: No, zdaj pa poskusi ti nadomestiti tvojo pridno babi in boš kmalu ugotovila, da moraš biti za kaj takega v penzionu, ker to je celodnevni šiht.

  • Odgovori Seamus 4. 5. 2013 at 17:40

    @miran – vsi kruhi pri Šiptarju imajo enak okus. To je zame znak za alarm. NE more bit navadna bela štruca enaka, kot slanik ali žemljica. Je pa res, da je zame tudi kruh iz Mercatorja ali Žita zanič. Šparev je še kar, samo tisti je samo dopečen, tako, da mi je tudi sumljiv.

    Itak večino kruha napečemo sami doma, ta je pa tak, kot ga narediš. Pa še ves je iz moke, ker soja zame ni moka.

  • Odgovori Eva 4. 5. 2013 at 18:18

    Ma jasno, ni ga čez vonj po doma pečenem kruhu. V kakšnem od kvalitetnejših, sprogramiranih (z digitalno možnostjo nastavitve časa za peko), a cenovno še vedno sprejemljivih kruhomatov za domačo rabo, je priprava sila enostavna, hitra in poceni. Investicija nabave kruhomata se dokaj hitro povrne. v povprečju je za kg belega kruha domače peke treba odštet le 50 centov (vštevši vse najnujnejše sestavine, s stroškom porabe električne energije vred). Okej, včasih kak dodaten cent še za morebitne priboljške po želji (od oliv, čebule, paradižnika, do sezama in tko naprej). Ampak … ko ti zjutraj, namesto zvoka tečne budlike, možganske receptorje požgečka milina vonja po sveže zapečenih hrustljavih štručkah, je prebujanje neprecenljivo. Nasmeh se nariše kar sam.

    Seveda je vonj hlebca pečenega v krušni peči, v primerjavi s kruhomatskim, še za odtenek bolj mamljiv. Ni pa tudi bolj puhasto-mehak. Kot je tudi res, da ročna zamesitev s klasično peko vzame mnogo, mnogo več truda, energije in časa. Nu, ja, nekajkrat letno, ko me zagrabi nerazložljiva volja, napečem več hebcev hkrati, ki potem oviti v vlažno kuhinjsko krpo ostanejo sveži še ves teden. Oziroma višek pospravim v predal zamrzovalne skrinje.

    Bodo mestni kruhomati, delujoči 24/24, v prihodnosti nadomestili pekarne? Sûrement …

    http://www.gastronomika.hr/novosti/francuzi-od-sada-mogu-topli-kruh-kupiti-u-ulicnim-kruhomatima/

  • Odgovori Eva 4. 5. 2013 at 18:27

    Nekak tkolele zgleda:

    http://www.youtube.com/watch?v=XpWZk3ucWrw&feature=player_embedded

    p.s.: Kitajci so medtem izum skopipejstali in ga dovršili v še naprednejšega robota … tazga nobel, z ekranom na dotik, kakopak (Gorenje, slediš?)

  • Odgovori miran 4. 5. 2013 at 19:55

    @chef, seamus: Aja, no, to je pa drugače. Če je zanič, je pač zanič, nimaš kaj. Očito nesporazum, ki izvira iz tega, da “moji” Šiptarji zgleda izjemoma delajo dober kruh (in ostalo).

  • Odgovori laufar 5. 5. 2013 at 18:20

    Hrustljava skorjica in mehka sredica je že dober kruh? Šiptarji dobrega kruha NE znajo speči, poleg tega pa ponavadi kebab ni daleč proč in vonj je ogaben! Vsaj pri nas je tako, na pekarni napis Kruharna, notri pa v isti kuhinji pripravljajo kebab! Bljak! Hvala moji najdražji, osem let že nismo kupili kruha! Žena ga peče doma, 2kg hleb vsak drugi dan in je izvrsten!

  • Odgovori miran 5. 5. 2013 at 18:45

    Evo ga, še eden. Kategorično reče, da je kruh zanič, pa brez enega samega argumenta, razen to, da od sosedov smrdi. Bravo! 🙄

    In ja, če govorimo o belem kruhu, sta ZA MENE hrustljava skorjica in mehka sredica dva od odločujočih treh kriterijev za kvaliteto. Tretji, ki sem ga navedel, je dober okus. Sprašujem še enkrat, kaj bi še štruca belega kruha poleg teh treh stvari morala imeti, da bi bila dobra? In dodajam še podvprašanje, kaj je na tem kruhu tako slabega, da je zanič kljub hrustljavi skorjici, mehki sredici in dobremu okusu?

    Aja, se opravičujem, ta odgovor sem že dobil. Kruh je zanič zato, ker imajo žemlje isti okus. 🙄

  • Odgovori chef 5. 5. 2013 at 19:27

    @miran: Kot prvo bi ti v tvoje dobro priporočil, da se nehaš basat z belim kruhom – to je prvi korak k zdravju in vitki liniji.

    In ne gre za to, da bi smrdelo od soseda. Smrdi od istega lokala, kjer hkrati zadaj grejejo žemlje (pečejo jih itak drugje, kot so ljudje že napisali), spredaj pa cmarijo kebab.

    Jaz sicer domnevam, da imate pri vas nekega Šiptarja, ki dejansko peče dober kruh in ne takšnega kot tale v Ljubljani – zame kruh, ki je svež samo prvi dve uri, ni kakovosten kruh – pa če je tisti prvi dve uri še tako hrustljav zunaj in mehek znotraj.

    In seveda ne trdim, da je Žitov kruh višek kakovosti in zdravja. Sem ga že poskusil direkt iz pekarne, še vročega – strukturo ima kot čežana. Vsekakor pa jim zaupam bolj kot Šiptarju, ki se hvali s tem, da ima najcenejše žemlje na svetu. Za nizko ceno verjetno obstaja razlog. Pa sploh ne gre za to, da je Šiptar. Zaradi mene je lahko po narodnosti kdor koli.

  • Odgovori Eva 6. 5. 2013 at 8:10

    Tudi meni od našega šiptarja kruh ni všeč.

    Sem “pod mus” nekajkrat v večernih urah pri njem kupila kruh, pa so dejansko vse vrste enakega okusa – bela štruca, črn hleb, hleb s semeni. Vse je puhasto, prerahlo, brez občutka teže in gostote. Da ne govorim o tem, da se je naslednje jutro tista puhasta mehkoba spremenila v presušeno, drobtinasto zadevo brez okusa. Dovolj argumentirano?

  • Odgovori Eva ~ 6. 5. 2013 at 22:02

    E, viš, draga so-nick-menjakinja Eva …(da ne bo zmešnjave, sem k svojemu vzdevku zdaj dodala še znakec ~ ) … zato pretežna večina prebivalcev našega zaselka moko raje dobavlja pri zaupanja vrednih podeželskih staroselcih, za katere vemo, da pridelujejo biološko gojena žita, ki jih odnesejo/mo direkt v mlin. In tako potem doma za pripravo nebeško-okusnega kruha, ki ostane svež in kompakten najmanj do naslednjega dne, prakticiramo peko v aparatu (ali pa v krušni peči) – z mešanico bele pšenične in ostrejše ržene moke (v razmerju pol/pol), da je potem struktura nekoliko robustnejša, pa vendar z dodajanjem ostalih primesi (suhega kvasa, soli, olivnega ali lanenega olja in vode), kot tudi ostalih primesi (raznih semen, mletih orehov, ali česarkoli že) – še vedno dovolj puhasto mehka in nedrobljiva!

    Ma za pripravo okusnega kruha so, tako kot to velja za vsakovrstno hrano, itak vedno najpomembnejše sestavine – v pravih razmerjih (ko dobiš grif). Za kvaliteto sestavin pa zagotovilo o nevsebovanju pesticidov, konzervansov, kemičnih aditivov in drugih “pekovsko ubijalskih” dodatkov.

  • Odgovori štulič 7. 5. 2013 at 11:39

    V miranovem mestu Krškem, Šiptarji uporabljajo kvas, tle_lele pri nas pa pecilni prašek, kar je resna napaka pri produkciji kruha, okus rahlo asocira po aspirinu in ga imaš, hudiča!

    Tak_isto, sem zadnjič okusil v lidlovih francoskah in še prej v tuševih vendar so tu dokaj, hotro reagirali. In da ne bo pomote, Šiptarji so poznavalci testa in testenih izdelkov, kdo ve kakšna muka jih tera, da goljufajo; pri kvasu!? 🙄

  • Odgovori Eva ~ 7. 5. 2013 at 18:04

    Seveda, Štulič. So pekovski kvasi in so kemični kvasi. In so kvasovke in so kvasila. In so kemično obdelani pecilni praški (bljak!) Pa saj se lahko namesto umetnih sladil uporabi tudi ječmenov slad, ali pa javorjev sirup, na primer.

    Nu, in, recimo bio, aktivno suhi kvas, je kvasna suspenzija v granulah, kultivirana z liofiliziranjem, katere čajno žličko je pred uporabo pač potrebno rehidrirat. Ali, naravno posušenemu fermentiranemu kvasilu primešamo mlačno vodo (cca 37°C) – k tisti kvasni količini, ki hlebu kruha zagotavlja optimalno kakovostno testuro in ki s sebi značilno kiselkastjo vpliva na ta pravo “awesome” aromo. S svežimi kvasi s tega vidika ni popolnoma nič drugače. Pa saj to mojstri peki vejo. Morali bi vedet. In upoštevat.

  • Odgovori Shajtana 10. 5. 2013 at 21:09

    Mi smo imeli spodaj pod blokom “Šiptarsko” pekarno in so pekli dober kruh, ampak očitno ni šlo in so zaprli.
    V teh ostalih “franšizah” po Ljubljani sm pa jaz tudi ugotovila, da je ves kruh enakega okusa (črn, bel, žemlje, štruce,…nima veze) in da sem po njem ful žejna kar men da mislit, da morajo dodajat neke dodatke, ker od kruha ki ga spečem doma nisem tako žejna.
    Že nekaj časa večino kruha spečem doma, moko dobim od sestrinega kolega, ki jo sam tudi melje tako, da je dejansko sveža in ima čisto drug vonj in okus kot tista, ki jo kupiš v trgovini. Kruhomata nimam ampak ga zamesim ročno…našla sem tudi en recept za žemlje kjer imaš v približno eni urci sveže, tople žemlje. Če se mi pač ful mudi, kupim kruh v Sparu oz. v tisti trgovini kamor grem kupit ostalo.

  • Komentiraj