Spet veseli december

Včeraj sem iz Mačka (kamor sicer ne hodim več, vsaj tako sem se odločil en mesec nazaj, a o tem kdaj drugič) opazoval zaključna dela na stojnicah ob Ljubljanici. Veseli december je ljubljanska rutina, vse bo spet tako fino, veliko bomo zapravili in spili precej kuhanega vina. Načeloma sem tudi jaz vesel tega množičnega družabnega dogodka, čeprav mi gre na nek komičen način tudi na živce. Na tej fotografiji Praznični sejem sicer zgleda lepo:

Praznični sejem

Ampak seveda ni tako. Gneča je obupna, a začuda, drugače kot na cesti v avtomobilu, to nikogar ne moti. Moraš biti res socialno izoliran, če na sprehodu ob nabrežju ne srečaš vsaj bežnega znanca. Večino jih raje ne bi srečali, a se vseeno razveselimo: “Dej, bomo enga skupi spil, ah dej no, veseli december je, aja, se ti mudi, v redu, ampak drugič pa res.” Na živce mi gredo vprašanja ljudi, ki jih poznam le bežno, pa bi bili radi na lepem najboljši prijatelji. “Ja kaj pa ti tukaj?” Hm … Slučajno živim v Ljubljani in slučajno smo zdaj itak vsi na teh stojnicah. Včeraj mi je nekdo že zaželel “srečnga pa zdravga”, jaz pa takorekoč v kratkih rokavih še nisem zgruntal, da je pravzaprav december. Letos bomo imeli ob teh bežnih srečanjih vsaj dobro iztočnico: “Sam kok je pa letos toplo, pa to je noro, lansk let smo pa zmrzval ob tem cajtu, a se spomneš?” Jasno, če bi bila normalna zima, bi pa vsi jamrali. Hm, ja, mraz je. Povej mi kaj novega, ali pa me pozdravi in pojdi naprej.

Večina se jih pride tja pokazat in so v nulo napedenani. V tej gneči in ob naslednjem fenomenu, zapacanih, politih mizicah ob stojnicah, je to popolnoma iracionalno. Pozor, rdeče vino! Punce pa po možnosti v belih gvantih. Če se že slučajno ne nasloni na mizico, se bo polila z vinom, ker se bo nek traktor po stari slovenski navadi rinil pred pult, da dobi še svojo porcijo. Kuhano vino je vedno tako vroče , da ga komaj držiš, poleg tega pa ga gostinci nalijejo milimeter pod robom. Čudovita kombinacija za rdečkasto popacanost.

To vino je menda zanič in predrago, pravijo poznavalci. Meni se ne zdi zanič, najbrž, ker sem vsega hudega vajen, zdi pa se mi drag. Ne pa predrag. Če bi bil predrag, ga nihče ne bi pil!

Čeprav nimam nič proti njim, so najbolj čuden prizor na sejmu, ki naj bi bil božično-novoletni, Indijanci s svojo robo. Kaj ima Indijanec skupnega z božičem, razen seveda priložnosti za zaslužek? Še sreča, da prodaja tiste inkovske čepice, čeprav mu bo šel biznis v tem vremenu vsaj od začetka bolj slabo. Vse oštarije ob Cankarjevem nabrežju, ki so že tako popolnoma nabite, bodo še bolj popolnoma nabite. “A je ta stol frej? Aha, hvala lepa.” Standard. Ob koncu dneva najbrž noben stol ni več tam, kjer je bil ob začetku. Zgodilo se mi je že, da sem ga nesel po diagonali čez celo krčmo!

Zanima me, če bo tudi župan Zoki tako ponosen na svoj dosežek odprtja tega sejma, kot je bila pred njim Danica Simšič. Tako simpatično je žarela in se hvalila s kilometri obešenih lučk in z zadovoljnimi nasmehi Ljubljančanov. Ja, zadovoljni smo in kot da nas nič ne motijo stvari, zaradi katerih bi sicer noreli, celo Danica se nam je prikupila. V teh prazničnih dneh mi Ljubljana deluje prav evropsko! Upam, da jo danes z mojo damo mahneva na sprehod, po možnosti na Ljubljanski grad, pogledat lučke.

Pa lepo se imejte! Če se srečamo, bomo pa enga spil, anede?

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori Dajana 8. 12. 2006 at 9:45

    Joj, hvala ti za ta tekst. Že trideset let je enako. Kaj pa vprašanja: “Ja, kje boš pa za Nov let”? Ups…o tem pa bom jaz nadaljevala…LP

  • Odgovori seamus 8. 12. 2006 at 10:20

    Vino ni kvalitetno pa pika, je samo prekomerno začinjeno :evil:, je pa še vedno boljše kot čaj, čeprav je letos kr mal kriza s temle vremenom in je še zmeri točen pir bolj uporabna zadeva.
    Drugač pa prijetno branje in jasno da se ob snidenju kašnega spije 😆

  • Odgovori irena 8. 12. 2006 at 10:36

    Jst kuhano vino itak jemljem kot čaj z dobrim okusom. 😀

    Sicer so mi pa te stojnice za novo leto malce dolgočasne, vsako leto je isto, nekaj sladkarij, indijanci, okraski, suha roba, rokavice in šali, usnjeni copati, stekleni nabiralci prahu ipd.

  • Odgovori seamus 8. 12. 2006 at 10:45

    Neki kr nas letos še ni doletelo Oda snihu 😆
    Če kdo želi met file pr seb samo narediš Save page (Shrani stran) in ti shrani mp3 na lokalni disk 😉

  • Odgovori heros 8. 12. 2006 at 11:40

    hja, če vi močvirniki tistemu rečete kuhano vino, pol ste res kekci. tisto je vrela voda + prašek (ekstrat kuhanga vina). pa mogoče 3 litre na sod zlijejo notr unga merkator belga. za kozlat.

    še pijan nisi po tistem.

  • Odgovori Piramide » Plehko in površno 8. 12. 2006 at 11:58

    […] Danes me je ob prebiranju tega bloga, ki govori o plehkosti naših odnosov, prešinilo, kako plehki in površni smo. Ko srečujemo vedno ene in istih ljudi, ko gledamo vedno ene in iste stvari na štantih – pa vendar smo leto dni starejši – o ljudeh, ki raje pogledajo stran, če ni treba, če ja, pa vprašajao: “A gremo enga spit…” In odgovoriš: “Ne, nimam časa, ne zdaj!” Ali pa vprašajo: “Joj”, toliko časa te že nisem videl” Pomisliš ja, eno leto, lani na štantih…Danes me je prešinilo, kako plehko in površno se obnašamo do soljudi in zakaj je v bistvu bloganje tako zelo pomembno. Tukaj smo anonimni, tukaj nas – razen redkih seveda – nihče ne pozna in se nam ni treba skrivati za sončnimi očali, če nekoga nočemo prepoznati in pozdraviti ali pa ravno takrat telefonirati ali pa se narediti neumnega ali pa ne reči dober dan! […]

  • Odgovori Observer 8. 12. 2006 at 21:19

    al nam je luštno, kaj?

  • Odgovori veper 12. 12. 2006 at 17:59

    heros..word!
    tisto “kuhano vino” ob Ljubljanici je seveda cisti nateg, (pre)drago, nc ne prbije, edino kar ti ostane, je kup klinckov med zobmi..

  • Komentiraj