Spodnje Bohinjske gore, med Gorenjsko in Primorsko

Pivo na pivo, beseda je dala besedo in na izlet za nabiranje kondicije po grebenu Spodnjih Bohinjskih gora sva se odpravila s sosedovim Blažem. Namenila sva se na Črno prst in po grebenu do Rodice, kjer naj bi se spustila malo pod južno pobočje in se po mulatjeri vrnila nad Grantom ter skozi Stržišče in Kal. Ampak ne iz Bohinja, temveč iz Baške grape. Ne na Petrovem Brdu ne v Podbrdu, danes največjem kraju v Baški grapi, ni odprtega bufeta, tako da sva morala kolena zagristi na tešče.

Pot sva si olajšala in se po smešno strmi cesti – drugačnih na gore nad Baško grapo itak ni – zapeljala do Trtnika. Ne bi priporočal, saj ni prostora za parkiranje. Za turo, ki sva jo naredila, ker sva se na Črni prsti premislila, in jo priporočam tudi vam, je bila to tako ali tako napačna izbira. Skratka, klanec do Trtnika raje premagajte peš – vzel vam bo četrt ure hoje.

V Trtniku se pešpot vzpne po svinjsko strmem travniku. Včasih so Graparji vse do vrhov kosili z derezami na nogah, danes, ko pobočja prerašča gozd, pa kosijo samo še v nižjih legah. Pot je brez posebnosti, vmes se malo zravna do križišča več poti, potem pa se spet strmeje vzpne skozi vse bolj redek gozd. Na travniku se cik-cak dvigne še do grebena, ki je danes meja občin Podbrdo in Bohinj ter med Gorenjsko in Primorsko, od nekdaj je bila meja med Kranjsko in Goriško, po rapalski pogodbi pa tudi med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Do Vrha Bače (ki je pravzaprav 1273 m visok prelaz), kjer je nekoč potekal celoten promet do Bohinja (soteska Save je bila nekoč neprehodna), kasneje pa kontrabant med Italijo in Jugoslavijo, je tri ure hoda, do Bohinjske Bistrice poltretja ura spusta, do Črne prsti pa še petnajst minut.

Opazujoč Bohinj naju je prijelo, da bi se spustila na drugo stran. Odločila sva se za najdaljšo pot, vse do Vogla, saj bi se v Bohinj v tem primeru spustila z gondolo. In kako naj bi prišla nazaj v Podbrdo? Kein Problem! Po Bohinjski progi, ki od leta 1906 skozi dobrih šest kilometrov dolg Bohinjski predor pod Koblo povezuje Jesenice in Gorico.

Najlepši je del poti po vrhu grebena proti Rodici …

… potem pa po južni, prisojni strani. Seveda se nisem mazal s sončno kremo. Še dobro sem jo odnesel, ker se je k sreči delno oblačilo.

Pot ni naporna, tehnično je nezahtevna. Na dveh mestih je nekaj metrov zajle, a bi šlo brez. Sem bil pa vesel, ker sem obul gojzarje, čeprav bi do Črne prsti prišel tudi s treking supergami.

Ne bom rekel, da se vleče, je pa res, da sva za vsak vrh ugibala, da je Rodica. Prej je cel kup vrhov, ki jih pot obide po levi ali desni.

Navdušila naju je tale stena:

V eni od kotanj se valja konfin iz leta 1920. Italijani so po gorah gradili utrdbeni sitem, Alpski zid (Vallo Alpino), o katerem (kot tudi o izletu in Baški grapi na splošno) sem sicer več pisal v julijsko-avgustovski reviji Potepanja, nekaj malega pa lani tudi po izletu na Porezen. V glavnem, ravno na opisani poti je ostankov najmanj. Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti je nekdanja italijanska kasarna, v dolino pa proti Rutu oziroma pod pobočjem še danes vodi mulatjera – verjetno je to zadeva iz spodnje fotke.

Mislim, da sva na poti od Črne prsti srečala samo enega strica. In čredo koz:

Sledile, skupaj jih je bilo po mojem med dvajset in trideset, so nama do Rodice, kjer je že čebljala cela gruča starejših planincev. Pogled na Bohinj:

Pod Rodico se greben razširi v nekakšno planino in ta del poti je med najlepšimi.

Čez Suho sva se vzpela do Šije in po smučišču odpešačila do zgornje postaje nihalke.

Enosmerna vozovnica za odrasle stane 9 evrov, kar se mi zdi smešno drago, ampak kaj hočemo. Tudi cena pira je oderuška, če se prav spomnim, 3,60 evra. Sicer se nerad pritožujem zaradi visokih cen, ampak to je naravnost smešno!

Ko prideš dol, se spustiš nekaj sto metrov do postaje, kjer počakaš avtobus. Za 2,30 evra prideš do železniške postaje v Bohinjski Bistrici, kjer vozovnica stane pičlih 1,21 evra. Slovenske železnice me vsakič znova navdušijo, saj so pravzaprav časovni stroj. In s tem ne mislim samo muzejskega vlaka. Železniška infrastruktura je muzej v celoti! Tudi postaja v Bohinjski Bistrici. V vseh teh primerih se vprašam: kje bi Slovenci bili brez tujih oblastnikov? Hja, predora pod Spodnjimi Bohinjskimi gorami ziher ne bi kopali, če že, bi pa nategnili Bosance.

Konec koncev turistom ne znamo ponudit niti programa, po katerem bi lahko na preprost način izpeljali celoten opisan izlet, recimo z enotno vozovnico za vlak, bus in gondolo ter joto na Črni prsti. Seveda se zavedam, da je treba za to doseči soglasje med vsaj petimi partnerji v projektu, ampak to je lahko problem samo v slovenskih bučah.

Vsekakor ta izlet priporočam. Morda pridem še enkrat, a ga podaljšam vsaj čez Vrh Bače ali pa bom čez prelaz skočil samo za hec, da vidim, kako so včasih tovorili. Pravijo, da so švercali žive krave!

Prejšnja objava Naslednja objava

19 komentarjev

  • Odgovori M. 18. 7. 2011 at 19:23

    Lepa trasa. Vsega skupaj cca. koliko hoje? Pes v dobri kondiciji zmore? 😉

    Če smem vprašati, kje se da naročiti Potepanja & ali se da naročiti cel letnik, tj. vse številke letnika 2011 (oz. tudi tiste za nazaj)? Tnx.

  • Odgovori pajzbar 18. 7. 2011 at 20:06

    Super! nikjer nisem zasledil dneva planinarjenja, je bilo to za vikend?

    Nisem šel gledati na karto, se povzpneta nad 2000 ali je najvišji Vogel?

  • Odgovori chef 18. 7. 2011 at 23:24

    @M.: Pes zmore. Midva sva hodila 7 ur, v zmernejšem tempu po mojem nimaš kaj iskat več kot 10 ur. Za dobrega psa pa tudi ne bo težav.

    Glede Potepanj se da vse zmenit. Pošlji mail na maja[at]as-press.si oziroma pokliči 041 388 189.

    @pajzbar: Nedelja. Najvišja točka je Rodica (1966 m). Vrh Vogla sva videla samo od daleč, saj sva na Šiji zavila dol, po smučišču.

  • Odgovori sosed 19. 7. 2011 at 8:40

    Lepa trasa in super fotke! Koze, ki vaju tako zviška gledajo pa zmagajo na celi črti 🙂

  • Odgovori pajzbar 19. 7. 2011 at 8:50

    @Chef: Za nedeljo izredno malo ljudi, kar mi je všeč. To traso moram sprobati, hvala za objavo.

  • Odgovori MH 19. 7. 2011 at 10:36

    @chef: Hvala, poklicala; bo naročeno vse do začetka. Se veselim.

  • Odgovori kandela 19. 7. 2011 at 11:01

    Zadnje čase vsi govorite o planinah in morju, tako da me je že pošteno začelo vleči na dopust. Samo še denar in čas moram najti 🙂 Mogoče v začetku avgusta.
    Tale tvoja tura je videti zelo zanimiva. Glasujem za pogled na Bohinj in koze 🙂

  • Odgovori chef 19. 7. 2011 at 12:40

    @sosed: Koze so kulo, je pa res, da v resnici ni bilo tako spektakularno, ampak sem tako rekoč ležal na tleh. Dokaz, da dobro fotko naredi dober zorni kot.

    @pajzbar: Mislim, da se večina izletnikov ustavi na Voglu ali prihlačajo do Rodice, pravi planinci pa raje navalijo na Julijce.

    @MH: Odlično! Očitno sistem deluje tudi, ko nas je večina na dopustu.

    @kandela: V tem času so idealne planine! Tako.

  • Odgovori M. 21. 7. 2011 at 16:39

    @Potovanja: Pravkar prejela vse številke, čist navdušena. Aja, a sem že rekla, da sem čist navdušena ;-). Hvala!

  • Odgovori chef 22. 7. 2011 at 13:10

    To je bil kar težek paket 🙂
    Odlično, da si navdušena!

  • Odgovori piskec 27. 7. 2011 at 10:10

    Viš, ko nisem prej prebral, pa sva potem kar nekaj po svoje motovilila… 🙂

  • Odgovori Nergač » Z vlakom pod črnim oblakom 11. 1. 2012 at 18:02

    […] v zadnjih dveh letih sem se z vlakom vozil samo nekajkrat. Takole, na pamet, je bilo nazadnje v Bohinju, predzadnjič enkrat v Cinque Terrah (nazaj smo šli z raznašalcem pic, ker so začeli […]

  • Odgovori miha 12. 1. 2012 at 18:01

    Podbrdo ni občina.

  • Odgovori Uroš Rožič 23. 6. 2012 at 9:22

    Res je to en lepših krajev v spodnjih Bohinjskih gorah . Sploh ko srečaš tako velik trop 100 – tih koza z raličnimi inpozantnimi kozli .
    To je prava redkost še pri nas in vse čestitke rejcam drobnice !

  • Odgovori amuk 23. 6. 2012 at 11:32

    Koze so tako prikupne živali. Najbolši je kozel skeptik (srednji na fotki s tremi kozami)-“wtf do you want”.

    Chef, te lahko vprašam, morda veš za kakšen prijeten kamp okoli Bohinja, Bovca ali Bleda? Kolega švaba in njegova čilenka si želita sproščujoč vikend med sloveskimi gorami. Po možnosti nekje ob vodi, da bosta lahko še počofotala.

  • Odgovori chef 23. 6. 2012 at 13:43

    @Uroš Rožič: Ne vem sicer kako je s kozami, ampak ovce se k sreči vračajo in jaz poznam kar nekaj vrhunskih sirarjev. Če bi znali svoj sir tudi prodajat tako kot recimo Hrvati prodajajo paški sir, ki je pol slabši od bovškega, bi bila to cvetoča panoga. Po drugi strani je problem v SLovencih, ki raje kupujejo cenen sir v veleblagovnicah in se jim zdi 17 evrov za kilogram tako rekoč rop. Če bi videli, koliko časa in truda zahteva izdelava kilograma sira, bi seveda razmišljali drugače.

    @amuk: Kampov je kolikor hočeš. Camping Bled v Zaki je brez dvoma med top 3 kampi v Sloveniji, če iščeš luksuz, v Šobcu pa žal spijo na lovorikah in jaz bi v tem primeru raje izbral Bled.

    Tudi v Bovcu je (skoraj) ob vodi nekaj kampov, a jih bolj slabo poznam. Med kampi od Soči iomam najraje Kamp Koren v Kobaridu – tudi sicer bi raje izbral Kobarid kot Bovec. V Bohinju je pa boljši Kamp Danica, a ni ob vodi, zato ostane Zlatorog v Ukancu, za katerega pa trenutno ne vem, v kakšnem stanju je.

  • Odgovori amuk 19. 8. 2012 at 11:53

    Hvala. Sem jih poslal na Bled, kjer jima je bilo sicer zelo lepo, vendar sta se prestavila v Bohinj. Predvsem ker je bolj samotno. Oba kampa sta čudovita, slednji morda bolj pravljičen (je pa manj urejen). Bila sta navdušena. Čilenka je bila čist entuziastična:”Your country is so beautiful…and people are so nice!”.

  • Odgovori Nergač » Na burek v Zidani Most 22. 1. 2013 at 18:01

    […] Dolskem ali v Jevnici, kjer me skrbi, če bo sploh kaj pripeljalo mimo. Ampak dosti bolje ni niti v Bohinjski Bistrici. V soboto pa sem se priklatil na Zidani Most, kjer sem nekajkrat že prestopal, a na dogajanje […]

  • Odgovori Nergač » Ratitovec iz smeri za junake 23. 5. 2013 at 18:01

    […] bo res treba naredit turco čez Ratitovec na Soriško planino in naprej po grebenu Spodnjih Bohinjskih gora do koder bo pač šlo. Magar v več dneh. Krasna pokrajina. In še boljša korenina v bajti! Od […]

  • Komentiraj