Štirje šihti

V četrtek sem prišel v službo ob štirih zjutraj. Končal sem približno ob štirih popoldne. Nič takega. Če ne bi zaključil v petek! Malo več kot štirje klasični šihti. V tem času sem šel enkrat v McDonald’s enkrat na pohan sir in pojedel dva mesna bureka in en sladoled, enkrat sem se tudi stuširal. Napisal sem sedem potopisov in pol, nekaj malenkosti in uvodnik ter vse to tudi uredil. Slabih 70 tisoč znakov. Pri tem je zanimivo, da so članki precej dobri (do svojih tekstov sem ful kritičen), razen zadnjega, ki sem se ga (s pomočjo kolega) lotil po približno 32 urah bedenja, ko počasi nisem več razumel, za kaj sploh gre, in se na trenutke nisem več spomnil niti precej pogosto uporabljenih besed.

Take udarniške akcije so zanimiva izkušnja, sploh če je treba uporabljat predvsem možgane, kar je, in to govorim iz lastnih izkušenj, podobno naporno kot zloraba mišic.V petek, ko sem pravzaprav delal že celo večnost, sem imel resen občutek, da je že šest zvečer, pogledal sem na uro in ugotovil … da je deset zjutraj. Bolj kot to, da sem bil pokonci približno 44 ur skupaj, se mi zdi impozantno, da sem delal brez prestanka približno 35 ur.

Ko smo zaključili, smo nemudoma odprli šnopc in potem sploh nisem šel domov, ampak na pivo v Terro, enega sem spil še s Fotrom, nakar smo šli s frendi na Rally Saturnus v Stožice. Doma sem bil malo po polnoči, ko res ni šlo več.

Še sreča, da nisem vedel, da je bil petek trinajstega!

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori primoz 14. 5. 2011 at 18:13

    A to si lovil deadline al je šlo za kakšno stavo?

  • Odgovori irena 14. 5. 2011 at 19:08

    ja, tudi mene zanima razlog za to udarniško akcijo. meni ne bi šlo, ker bi začela pisati kozlarije in se tako mučiti, da teksti res ne bi bili za nikamor. lahko delam dolgo, ampak siliti se pa ne morem.

  • Odgovori whyyesno 14. 5. 2011 at 19:40

    Kaj vse clovk naredi za mal zganja..

  • Odgovori NatasaP 14. 5. 2011 at 20:17

    A ne pride po tolk urah brez spanja že do halucinacij? Ker, če ti gre tko dobr, še mal kondicije nabereš pa si ready za Raam 🙂

  • Odgovori Maratonec 14. 5. 2011 at 22:12

    Chefe, samo da se ne bo ta kolega navadu na tvoje maratone?! 😉

  • Odgovori chef 15. 5. 2011 at 11:11

    Lovil sem deadline.

    Do halucinacij nikakor ne pride, ampak v določenem momentu odpovejo možganske funkcije in začneš počet neumnosti, predvsem zaradi “boli me kurec” učinka. Tako sem pod fotko Buzeta brez pomisleka napisal Motovun, potem po opozorilu popravil na Buje, nakar je ven prišlo “Buzed”, ker se mi ni ljubilo preverit za grafikom 🙂 Ampak prvih 32 ur sem delal kot profesor.

    Pokonci bi bil lahko komot še par ur po polnoči, ampak bi se moralo kaj dogajat.

    Je pa to idiotizem, ja.

  • Odgovori Chemfusion 15. 5. 2011 at 11:34

    Zanimiva izkušnja je to z maratonskim bedenjem ja.

  • Odgovori kekec 16. 5. 2011 at 7:18

    haha “BMK efekt”. Bolj primerno tega stanja nebi mogel opisat. Ta BMK efekt po mojem eksponentno narašča s številom udeležencev.

  • Odgovori Kobrowsky 17. 5. 2011 at 16:44

    Mój rekórd je enak, 32 ur. Po oddélanih 20 urah sem bil ob 6h zjutraj popolnoma buden (vmés me je sicer zmanjkovalo) in sem odpeljal še do ene stranke, pri katéri sem potém oddélal še ostalih 12 ur. Priznam pa, da je mój obraz velikokrat zapél po tipkóvnici pa tudi vse natipkano ni bila SQL kóda ampak blódnje v smislu:
    select stolpec1, stolpec2, storkla leti from tabela where črni mačke leti pod belim mostičkom

  • Odgovori Nergač » Poleti bom doma! 19. 5. 2011 at 18:02

    […] tistem naprezanju prejšnji teden, ko sem nabil okoli 60 delovnih ur – brez torka, ko sem se cel dan ganjal po Istri in […]

  • Odgovori Nergač » Potepanja 4 – Slovenska in hrvaška Istra 3. 6. 2011 at 18:02

    […] vrsti četrta – objavljamo petnajst potopisov po Slovenski in hrvaški Istri. Ko sem to zadevo po 35 urah neprekinjenega dela vendarle oddal v tisk, sem si rekel, da se v Istro vsaj leto dni ne vrnem več. No, dva tedna […]

  • Odgovori Nergač » Bela Grmada 7. 2. 2013 at 18:01

    […] nenormalne količine. To sem počel nekje med letoma 2008 in 2011, ko sem mislil, da se splača cele dneve garat za slabo plačo, češ da bo čez nekaj časa bolje. Seveda ni nič bolje, s tem da sem jo jaz še […]

  • Komentiraj