Štoparski vodnik

Med vsemi knjigami me je, to ni skrivnost, daleč najbolj nasmejal celoten opus Douglasa Adamsa. Večina sicer pozna le Štoparski vodnik po Galaksiji, trilogijo v štirih delih, ki je izšla v petih knjigah. Skupaj približno tisoč strani sem prebral že vsaj trikrat in še enkrat v angleškem jeziku, medtem ko se mi nikoli ni ljubilo poslušati radijske igre, s katero se je leta 1978 na BBC vse skupaj začelo. Sem pa videl televizijsko serijo iz leta 1981 in film izpred treh let. Čeprav vsi vsemo v čem je težava filmov, posnetih po knjižnih uspešnicah, mi je bil vendarle všeč, še najbolj pa finta s temnopoltim Fordom Prefectom (Mos Def), za katerega nikjer v knjigi ni pisalo, da bi bil črnec. Seveda tudi nikjer ni pisalo, da ni bil črnec. Adamsu lastna zajebancija.

Trilogija v štirih knjigah

Štoparski vodnik je, tako kot ostali vodniki, verjetno najbolj praktična knjiga, pri kateri najbolj fascinira avtorjeva daljovidnost posledic, ki jih bo prinesel razvoj informacijske družbe, čeprav je jasno, da je bil nad samim razvojem navdušen. Kljub temu pa je s pravšnjo mero cinizma, sarkazma in, kdo ve, morda tudi samokritičnosti, razumel, da bo vse skupaj prineslo tudi nemalo težav. Seveda ne morem mimo Alojza Kodreta, ki je delo prevedel tako genialno, da je praktično vseeno, če namesto angleške verzije berete slovensko. Ob primerjavi se mi je včasih celo zazdelo, da je slovenska zabavnejša.

Štoparski vodnik seveda ni edina Adamsova knjiga, ob kateri me od smeha stresajo krči tudi po n-tem branju. Ostala prebrana (in v slovenšino prevedena) Adamsova dela, Zvezdna ladja Titanic, Holistična pisarna Dirka Gentlyja in Skrivnostni zmenek z davno pozabljenimi bogovi (v izvirniku The Long Dark Tea-Time of the Soul) so prav tako primeri genialne znanstvene fantastike, ki je sicer ne maram. Ob Zvezdnih stezah, Vojni zvezd in tudi literarnih znanstveno-fantastičnih delih se načeloma ne uspem prebiti niti čez polovico, glavni problem pa vidim v dejstvu, da so predvsem fantazijska, nikakor pa ne znanstvena. Čeprav o znanosti, vsaj naravoslovni, seveda nimam pojma. Le zadnja štoparija po Galaksiji, Losos dvoma, me je pustila nekoliko hladnega. Saj je zabavna, nič ne rečem, ampak z bistvenim problemom. Zaradi pisateljeve prezgodne smrti ni dokončana, izšla je posthumno. Sporočila konfuzno sestavljene knjige tako nisem nikoli razumel, vseeno pa se knjiga valja na skopo odmerjenem knjižnem prostoru, ki ga imam v kratkem namen razširiti.

Opus Douglasa Adamsa

Že odkar sem začel izbirati potencialne kandidatke za dosmrtno skupno življenje me fascinira korelacija med medsebojno simpatijo in kandidatkinim razumevanjem Adamsovega humorja. Enako je s filmi Woodyja Allena. Da sta ji Woody in Douglas všeč, kar se je z leti tudi potrdilo, seveda ni zadosten pogoj, je pa osnova, podobno kot ljubezen do piva. Poraja se mi vprašanje, kaj sploh početi s partnerko, ki ob pivu ne more razpravljati O Življenju, Vesolju in sploh vsem. Bržkone nič, sem pa že v letih, ko me, bolj kot lepota, fascinira intelekt. V veliki meri je to tudi posledica dejstva, da so potencialne kandidatke prav tako v letih, ko začne intelekt prevladovati nad lepoto, kar pa sploh ni tako slabo. Ne gre za izgubljanje lepote, ampak za pridobivanje pameti, ki fizično celo zasenči.

Kakorkoli, od Štoparskega vodnika dalje težko najdem knjigo, sploh če gre za turistični vodnik, ki bi me tako potegnila in nasmejala v praktično vsakem odstavku. Dokler nisem zadnjič v roke dobil nekega drugega vodnika. Bolj zemeljski je, ampak za crknit smešen. Prebral sem ga tako rekoč na stranišču, česar mi avtor prav gotovo ne bo zameril.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori Fuko 18. 8. 2008 at 8:46

    A se zelo hitro berejo tele knjige ali zelo počasi?
    Pa koliko denarja stane takle komplet knjig?

    Dej mi še povej kakšen je naslov tiste knjige, ki si jo bral na stranišču.:D

  • Odgovori katarina 18. 8. 2008 at 8:55

    chef, poskusi se voneguta prebrat, ampak tokrat v originalu, ker prevodi niso najboljsi… sicer globoko humanistična pisanja, ampak humor je pa brez primere

    (adamsa mi je pa foter prepovedal ponoči brat k sem še doma živela, ker sem ga zmer zbudila s krohotanjem ;))

  • Odgovori UrosG 18. 8. 2008 at 9:24

    Če me kaj pritegne pri teh knjigah je to, da povsem običajne stvari predstavi na fenomenalno humoren način. Zaenkrat mi je ostala le zadnja pretežno neškodljiva. Se mi je zdelo, da je četrta tako čudno zaključi.

  • Odgovori barbiblond 18. 8. 2008 at 9:43

    Te podprem 110% ! Čeprav nima dodelane dramaturgije in je z vsako knjigo, ki je bila plačana naprej (umetniki pač) nekoliko pešal, je to zame biblija zabave in pametnega humorja, a Woody mi ne potegne v takšni meri.

  • Odgovori Efemit 18. 8. 2008 at 9:49

    Zanimivo je, da v življenju srečujem čedalje več Marvinov…

    Si bral mogoče sobotno prilogo – vodič o kampiranju? Prebral 2x, saj me je tako zabaval.

  • Odgovori chef 18. 8. 2008 at 10:27

    @Fuko: Hitrost branja je čisto odvisna od intelekta. Večina neha brat že čez dvajset minut.

    @katarina: Hvala, bom. Zadnje čase sem spet priden, berem kot nor, ampak še hitreje se mi pa nabira nova roba.
    Je pa res hecno, ja. Berem na avtobusih, pa se ob takih forah začnem krohotat kot bedak, topoumno zazrti skozi okna pa buljijo vame kot v idiota.

    @uroš: Saj to je mojstrstvo, iz vsake banalne zadeve potegnit nekaj smešnega.

    @barbiblon: Ni važno v kakšni meri, da le potegne!

    @Efemit: Nisem! Ampak dobro da poveš, moram nekje izbrskat prilogo… o kampih moram itak tudi sam nekaj napisat.

  • Odgovori Domen 18. 8. 2008 at 10:33

    Probaj še Discworld sago od Prachetta. Ni tako vesoljska, crkuješ pa vseeno 😉

  • Odgovori Efemit 18. 8. 2008 at 10:42

    Išči sobotno prilogo z dne 2.8.

  • Odgovori lenivec 18. 8. 2008 at 16:45

    Pozabil si omeniti še knjigo Zadnja priložnost (Last chance too see). Zelo žalostne stvari povedane na neznansko smešen način.

  • Odgovori chef 18. 8. 2008 at 16:51

    Saj pravim, s temi knjigami sem že zdaj zasut, potem mi pa še Efemit sobotno uvali :mrgreen:

    Hvala za predloge, prosim, zrihtajte mi še dve uri dodatka k obstoječim 24im 🙂

  • Odgovori Nina 18. 8. 2008 at 16:51

    ravno kakšno uro nazaj sem na pošti potrpežljivo čakala na pošiljko, za katero so bili tam sicer prepričani, da so mi jo vročili že pred enim tednom. seveda o dotičnem paketu nisem bila obveščena, še manj pa sem ga prejela. ampak v njihovi mapi je pisalo, da ga imam. no, nekako smo se zedinili, da njihova mapa nima prav in so se blagovolili iti pogledat v skladišče, kjer je moj paket dejansko res sameval.

    no, skratka, ves čas ko je cela viška pošta gledala v svoje papirje in mi skušala dokazati, da nimajo mojeg paketa, sem jih videla kot ene vogone, zaverovane v svoj prav. ne vem, če je treba povedat, da sem se na zunaj ves čas smehljala, v sebi pa prav na glas krohotala.

    ja, za take stvari v mojem življenju je zaslužen prav douglas adams 🙂

    pa upam, da mi oprostiš ta dolg komentar, ki zgleda off-topic, a v bistvu ni 😉

  • Odgovori kinkitone 18. 8. 2008 at 17:05

    Samo Polentarsko polico sem prebral večkrat kot Štoparske vodnike. Ja, se strinjam glede Mos Defa.

  • Odgovori darjeeling 18. 8. 2008 at 18:18

    o, kakšna lepa družbica in moje najljubše knjige, od Voneguta do Steinbecka, pa prilagam še eno meni nepozabno, slavnega Ostapa Benderja od Ilfa in Petrova, mislim da je naslov Dvanajst stolov.
    drugač pa, jaz potiho hrepenim po nekom, ki bi videl nekaj več v filmih od Jima Careya:), ob pivičku…
    evo, pa sem se spomnila še na Don Camila.
    a, tisti vodič je pa od Gradišnika, kene!

  • Odgovori fetalij 18. 8. 2008 at 20:47

    😆 nina… ne ti men čez Pošto :mrgreen:

    chef, štoparski vodnik je res zakon, sam se ne spomnim knjige, ki bi me tako nasmejala… Bukowski s Post office je dokaj blizu, čeprav na totalno drugačen način 🙂 pa Moskva-Petuški (Jerofejev)… (še vedno sem hvaležen Tiborju, da mi je priporočil 😀 )

  • Odgovori fetalij 18. 8. 2008 at 20:51

    aja, pa starship titanic je bila bojda tudi neka računalniška igra, vendar se ne spomnim, kakšne ocene je prejemala… 😉

  • Odgovori chef 18. 8. 2008 at 22:15

    @Nina: Komentar je še kako na mestu!

    Ja, tudi z birokracijo je Adams opravil perfektno – samo nov planet si je moral zamislit. In ker je birokracija najbolj odurna reč na svetu, si je moral zamislit tudi odurne prebivalce tega planeta. Skratka, ko prebereš Štoparski vodnik, razumeš ustroj sveta 🙂

    @kinkitone: Ja, zate sem pa VEDEL da si navdušen nad Štoparskim vodnikom 🙂

    @darjeeling: Zaslužila si si pivo! Samo povej kdaj in kje (a me poznaš, ali je tole o Jimu Carreyju slučaj?). Si pa uganila, ja. Žal danes nimam časa za privat pisanje.

    Če smo že pri vrhunskih knjigah, moram seveda omenit še Kavelj 22 (Catch 22) Josepha Hellerja. Roman absurda, ki na odličen način predstavi delovanje vojske. Katerekoli. Tudi če je kao najboljša na svetu, ameriška. Prebral sem jo tako rekoč na avionu, čeprav je v dveh delih. Priporočil jo je pa kdo drug kot Blitz

    Pa še enkrat vsem hvala za nove predloge. Ponavadi imam v knjižnici kar težave pri izbiranju, k sreči pa imam tudi srečno roko.

  • Odgovori Stric Bedanc 18. 8. 2008 at 22:28

    fak no kr tm ene knige berete po kerih je biu film pusnet. zakva to pučnete, če mate muvi za pogledat zakwa bi se z branjem matral

    :mrgreen: :mrgreen:

    Podpis pod vsa našteta priporočila. Edinole Pratchetta beri raje v angleščini, ker imamo dostojen prevod samo prve knjige (Barva magije), ostalo je pa bolj kr neki. Poskusi še z Na smrt slavni Bena Eltona, v kateri sesuje resničnostne šove, ali kaj drugega njegovega, vendar to dobiš le v angleščini. Če boš pa zahajal kaj v knjižnico, pa pobaraj, če imajo knjigo Zmaji so. Spisal jo je Tomo Kočar pod psevdonimom Dr. Doc & L. Thomas. Krohotarija in to fejst. Itak se moramo kak dan za kako pivo namenit, pa dobiš še dodatna priporočila.

  • Odgovori kinkitone 19. 8. 2008 at 1:17

    darjeeling
    Oooooooooooooo. Ja, pa seveda je nekaj več v filmih Jima Carreya. Aj lajk ju a lo.

  • Odgovori Alex van der Volk 19. 8. 2008 at 6:25

    Bral v nočni ta prispevek. Okej, zvenelo bo zelo zelo ZELo narcisoidno, ampak če sem ta zadnji avtor slučajno jaz, ti bom zameril do konca življenja, da si moj vodnik bral na sekretu :mrgreen:

  • Odgovori Upgoing 19. 8. 2008 at 6:53

    Christopher Brookmyre: Karkoli od njega.
    Fantastično branje z ogromno humorja s kančkom znanstvene fantastike.
    Preberi(te), resnično nikomur ne bo žal!

    Mislim pa, da ni nobena knjiga prevedena v slovenščino.

  • Odgovori Rok-11 19. 8. 2008 at 8:02

    Če še vedno preferiraš vodiče in bi se še smejal – poiščo stari Mladinin vodič po Slo oštarijah.

    Zdajle se ne spomnim naslova – ampak ga bom kasneje pripisal. Čeprav je v resnici katalog, je odlično humoristično branje!

  • Odgovori chef 19. 8. 2008 at 8:47

    @Bedanc: Pivo, pivo, ampak v rit me brcni, ker sem ves gnil.

    @Alex: OK, ti si na tretjem mestu 🙂

    @Rok: Poznam, res lepi opisi – ampak vedno postanem svinjsko lačen.

    Sicer pa zdaj berem Letoviščarje Michala Viewegha, za male pare sem jo kupil na Festivalu Sanje. Odlična, na trenutke absurdna humoreska o čeških popotnikih – počasi ugotavljam, zakaj so Čehi tako… češki.

  • Odgovori Luka 19. 8. 2008 at 15:59

    To bi rabu jaz da nerabim denarja za avtobus.

  • Odgovori Nina 19. 8. 2008 at 18:07

    Ooo, kakšen fajn zapis! Ja, celotna štoparija je ena izmed redkih zbirk, ob katerih sem se na glas smejala. V mlajših letih tudi Pratchettovi Kamionarji/Kopači/Krila. Od Viewegha mi je bila odlična knjiga Čudoviti pasji časi, zanimiva tudi Vzgoja deklet na Češkem. Arto Paasilina – njegove so bile vse, ki sem jih prebrala, všečne, zabavna pa bržkone najbolj Očarljivi skupinski samomor. In ko je že Rok-11 omenil Mladino – jaz sem krepavala od smeha ob branju zbirke starih Rolanj po sceni. Ah, če bi bilo le več časa za branje…

  • Odgovori fetalij 20. 8. 2008 at 6:35

    aja, pa ko se je že bedanc oglasu, me je spomnil na Periferijski Kvartet Gorana Tribusona… zadeva tudi ni izguba časa 😀

  • Odgovori Petra 20. 8. 2008 at 11:43

    Mogoče samo pojasnilo glede Lososa dvoma – brala sem, da je knjiga nastala iz tistega, kar so po Douglasovi smrti našli v njegovem Macu – se pravi pravo pravcato sračje gnezdo raznoraznih zamisli, zato pa knjiga morda res deluje malo neusklajeno.
    Douglas je imel prste vmes tudi pri spletni strani h2g2 – vodniku po življenju, vesolju in vsem 🙂 – kasneje je skrbništvo nad njim prevzel bbc, na njem pa, čisto po douglasovsko, množica bolj ali manj uporabnih informacij :-))

    http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/

  • Odgovori tomx 20. 8. 2008 at 14:13

    chef: Priporočam tudi Margaret Atwood: Zadnji človek -> http://www.rolan.si/katalog/10918/

    LP

  • Odgovori Vesna 21. 8. 2008 at 23:21

    Zadnji človek je res dobra knjiga. Če mene vprašaš, malo srhljiva.

  • Odgovori Petra 24. 8. 2008 at 13:38

    Tudi sama sem slišala tisto o Lososu dvoma, kot prejšnja Petra. Drugače pa se trilogiji v štirih delih pridružuje še peti del z naslovom Pretežno neškodljiva. Pa še to: Adams je bil ob nastajanju novega filma že mrtev in si ni sam izbral temnopoltega igralca. Njegova edina zahteva glede filma je bila ta, da glavnega junaka igra povsem povprečen Anglež. Aja, pa ŠE to: baje je Adams vedno zamujal z roki in za zaključek zadnjega poglavja zadjne knjige Štoparja je z njim sedel urednik in zahteval, da dokonča poglavje pred njim in ga odda…

  • Odgovori Petra 24. 8. 2008 at 21:02

    Ups, sori, vidim, da je Pretežno neškodljiva tudi na kupu…

  • Komentiraj