Študentski proletariat

Pri študentskem delu gre po mojem za nekakšen študentski proletariat, ki ga čez vse meje dobrega okusa izkorišča peščica ostarelih študentskih funkcionarjev, ki delujejo kot kapitalisti brez kapitala tako, da enostavno živijo na račun študentskih delavcev. Ob tem  so študentski proletarci edini delavci brez pravic (razen zdravstvenega zavarovanja, ki izhaja iz naslova statusa študenta) in edini primer, ko država z disproporcionalno visokimi davki bremeni neposredno delojemalca, medtem ko delodajalec plačuje bagatelne odstotke. In se obenem izogiba diplomantom, ki v teoriji znajo enako ali še manj kot študenti, ampak to je že druga zgodba.

Verjetno je res, da v Sloveniji mnogi študenti iz socialno šibkih družin brez lastnega zaslužka po srednji šoli ne bi mogli nadaljevati šolanja. V nasprotju s študentskimi agitatorji, za katere se ne morem odločiti, ali so tako zelo zabiti ali tako zelo pametni pa se ne morem strinjati, da je takšnih večina.

Študentsko delo prinese nadstandard

Zato, da se ga lahko enkrat tedensko temeljito nasekajo. Plačujejo registracijo in nove gume za avto. Punce grejo na nohte in na brazilsko depilacijo. Poleti pa za pet tednov odpotujejo v Peru.

Študentski full-time job

Največji fenomen kar sem jih poznal, je dopoldne delal na kmetiji nekje v dolenjski vukojebini, popoldne je študiral, čez noč pa preko študentskega servisa na pošti premetaval pakete. Od ponedeljka do petka, vsak dan. Vse je naredil v roku.

Večina študentov s full-time zaposlitvijo pa dela recimo od sedmih zjutraj do treh popoldne, od štirih do večera pa po trikrat tedensko hodijo na predavanja, da nekje do 25. leta spacajo tisto šesto stopnjo izobrazbe na fakulteti, kjer diploma ni vredna piškavega oreha, verjetno celo manj kot če si diplomant FDV. Govorim o raznih deklicah za vse, ki so štiri, pet let pri istem delodajalcu za 4 evre na uro opravljale isto delo kot njihove kolegice, ki jih je delodajalec zaposlil redno za določen ali nedoločen čas in jim prispeval še za bolniško, malice, zavarovanja, dopust itd. Seveda, če je receptorka študentka fasala migreno, ni dobila nič. Ko je šla za teden dni na morje, je prav tako ostala brez ficka, recimo brez 160 evrov na teden. O dodatku za malico v teh primerih seveda ni govora.

Ampak … a ni to izkoriščanje?

Kdor ima čas, da poleg študija opravlja še osemurni delavnik, naj bo za to primerno nagrajen s pošteno mezdo in vsemi pravicami, ki pritičejo redno zaposlenim. Nepošteno je, da nekdo izredno študira, ob tem pa dela s študentskimi napotnicami samo zato, ker ima status študenta – dokler ga ima, ni noben delodajalec tako nor, da bi ga redno zaposlil. Čeprav je študent praktično na istem kot bi bil jaz v primeru, da se zdaj odločim za izredni študij ob redni zaposlitvi. Razen, da jaz na delovnem mestu nisem tako hudo izkoriščan kot izredni študent.

Na Pošti Slovenije gara ogromno študentov, ki opravljajo popolnoma isto delo kot njihovi redno zaposleni kolegi. Nekateri tudi po več let, vsak dan oziroma noč. Ampak niti en dan od tega se jim ne šteje v delovno dobo! Kdor ne razume, da je to nateg, je milo rečeno umsko omejen in sploh ni vreden diplome, ker ne zna razmišljat s svojo glavo.

Poznam tudi primere, ko delodajalci študentske proletarce na pragu diplome enostavno prosijo, da status še malo vlečejo. Študentje veselo ubogajo. Gotovo malo tudi zato, ker so jebivetri in jim prija študentska oblika dela brez vsake odgovornosti, večinoma pa zato, ker se bojijo, da bodo sicer ostali brez vsega – nadomestil pa jih bo kakšen drug študent zaključnega letnika. Predprejšnje leto sem tudi jaz redno delal s študenstko napotnico, ampak k sreči imam fer delodajalca, ki me je po desetih mesecih dela redno zaposlil za nedoločen čas, čeprav bi lahko še naprej nategovala državo in prispevala v ŠOS ter podobnim barabam. Vse, kar bi moral narediti bi bilo, da bi se vpisal na nek brezvezen srednješolski tečaj, ki stane 100 evrov, in avtomatično prinese status izrednega dijaka, ki omogoča študentsko delo.

Ob tem bi se mi lahko fino zdelo, kako nategujemo državo, ampak glavni nategnjenec bi bil jaz.

Kaj sem imel od ŠOS?

Študenti nimajo pojma za kaj gre, zato pa v kao njihovem imenu agitirajo lopovske barabe iz različnih študentskih organizacij. Večinoma so to skoraj tridesetletniki, ki po spletu čudnih okoliščin za majhen denar še vedno bivajo v študentskem domu, medtem ko njihovi nekdanji sošolci z diplomo zaslužijo slabega jurja in plačujejo 200 EUR + tretjino stroškov v trosobnem stanovanju.

Ob tem je na mestu vprašanje, kaj oprijemljivega imajo študenti od študentskih organizacij, zvez in klubov. Brez dvoma priredijo vsako leto nekaj nepozabnih žurov, organizirajo na pol brezplačne tečaje in potovanja v Partyslavo ali podobne traparije, ki s študijem nimajo skoraj nobene zveze. Res pa je, da menda sem ter tja nudijo različne oblike socialne ali kakšne druge pomoči. Bolj malo pa imajo študentje od dragih investicij, ki se jih grejo študentski kapitalisti, še manj pa od ekonomskih ali finančnih študij.

Ampak kje študentske organizacije dobijo denar?

Verjetno vsaj tričetrt študentov ne ve, da so osnovni dohodek teh organizacij dajatve iz naslova študentskega dela, torej od njihovih težko prigaranih mezd, s katerimi si  plačujejo študij. Medtem se študentski funkcionarji študentskim proletarcem v svojih pisarnicah v brk smejijo in se učijo, kako delati lumparije, ko bodo veliki fantje.

Študentsko, malo ali kakšno drugo delo?

O tako zvanem malem delu vem premalo, da bi ga lahko na široko komentiral. Več si lahko preberete v tem odličnem prispevku. Mislim pa, da bo namen sprememb dosežen, če bo:

  1. študentom, ki jim delo pomeni zagotavljanje nadstandarda, omogočen minimalen zaslužek – kot že doslej – a z večjimi pravicami in
  2. študentom, ki jim delo pomeni zagotavljanje študijske eksistence, olajšal pot do redne zaposlitve za določen ali nedoločen čas, kar jih bo razbremenilo s pravicami, ki si jih kot delavci zaslužijo.

So slovenski študenti buteljni?

Seveda ne gre posploševati, ampak jaz sem se to vprašal v začetku prejšnjega leta, ko sem optimistično prišel na predavanje 3. letnika, torej med ljudi v začetku njihovih dvajsetih let. Vse skupaj me je spominjalo na srednjo trgovsko šolo in takrat sem dokončno obupal. To so v previsokem deležu ljudje, ki jih, razen Kmetije, ne zanima absolutno nič. Tudi ko je govora o študentskem delu, vidijo samo svoje štiri evre na uro, kar preračunano v bolj razumljivo valuto pomeni, da lahko v eni uri zaslužijo dovolj, da se ga zvečer nacedijo s cenenim pivom.

Če so naši fotri nekoč demostrirali zaradi višjih ciljev, spraviš danes študente na ulice samo v primeru, da jim po nekaj letih za malenkost podražiš bone ali zagroziš, da boš ukinil študentsko delo. No, večini je, resnici na ljubo, tudi za to vseeno. Hočem povedat: kaj pričakovat od ljudi, ki ne razumejo inflacije in dejstva, da se stvari pač dražijo? Da bodo razumeli osnove zakonodaje na področju zaposlovanja?

Prejšnja objava Naslednja objava

62 komentarjev

  • Odgovori Bambina 17. 3. 2010 at 7:48

    Word…

  • Odgovori Aljaz 17. 3. 2010 at 9:04

    Amen! Podpišem se pod vse, kar si napisal, Chef. Bolj se ne bi mogel strinjati s teboj.

  • Odgovori seamus 17. 3. 2010 at 9:54

    Študenti grejo na ulice, ko študentske organizacije organizirajo protest. To pa naredijo enostavno s tem, da spečejo enega vola in dajo zastonj pir.

    S protestom seveda zadržijo vse dosedanje privilegije in si lahko omislijo nov avto, podjetje, svetovanje. Študenti pa razen zastonj žura nimajo nič.

    Prvi korak pri vzpostavitvi normalnega stanja je zprtje študentskih organizacij in razlastitev vseh vodilnih v teh mafijskih združbah. Le kako lahko ti lumpje razložijo nakup Julijane pred nekaj leti?

  • Odgovori chef 17. 3. 2010 at 10:15

    Tega njim ni treba razlagat, ker so verjetno preko podmladkov preveč dobro povezani s politiko. Oni enostavno rečejo, da so to legalne gospodarske aktivnosti študentske organizacije, s katerimi krepijo moč in finančno stabilnost, ki gre v končni fazi v korist vseh študentov: denar za vola pač mora biti, ampak to je vse, kar je danes študentom pomembno. Štiri leta pridno študira in se pusti nategovat v službi, z diplomo v žepu pa milo stoka, da ne dobi službe, kjer bi ga enkrat letno pošiljale na seminarje v London in kejr bi imel lastno parkirišče.

    To je osnovni problem študentarije, ker jih enostavno nič ne zanima, na družboslovnih faksih še najmanj študij (kar je seveda krivda fakultet), razen da imajo vprašljive pravice doživljenjsko.

    V zdajšnji situaciji bi bilo najbolje, če bi šel ves delež dajatev od študentskega dela v sklad za štipendiranje, kajti ŠOS-a ne potrebuje nihče, štipendije pa marsikdo.

  • Odgovori NoMercy 17. 3. 2010 at 10:23

    KONČNO! Respect. 😛
    Jaz že par let trobim, da je študenstko delo sranje. Pa mi potem “študentje” nadrobijo neko socialo in bla-bla-bla, kako potem ne bodo mogli študirati.
    Vedno sem bil prepričan, da je kdo študent zato, da študira ne pa, da dela (sam sem kot študent delal večinoma konec tedna, ko ni bilo predavanj pa še bolje je bilo plačano kot med tednom) 🙂

    Finta je v nategih teh delovnih študentov: nateguje jih ŠOU, delodajalci, pa še država (delovna doba). Da o nelojalni konkurenci na trgu delovne sile napram morda celo lastnim staršem ne razpredam.

    In potem še barantanje za napotnice, da si sicer dela zmožni in upravičeni sami sebi delajo nelojalno konkurenco na trgu delovne sile 🙂

    Zato čestitam delovnemu ministru za “Malo delo!!” 🙂

  • Odgovori karolina 17. 3. 2010 at 10:37

    Hvala bogu, da še obstajajo razumni ljudje. Bolj se s prispevkom ne bi mogla strinjati – čeprav tudi sama (še vedno) izkoriščam delo preko napotnic, ampak druge možnosti itak nimam. Že drugo leto sem namreč vpisana na nek VSŠ program (letos celo izredno – šolnina je 1300€, ampak pri plači 900€ to niti ni tak problem, ker sem imela izbiro med 200€ socialne ali 900 € plače preko študenta … pri 350€ najemnine v LJ …). Da me bo delodajalec zaposlil, je utopija – razen če ne ukinejo študentskega dela.

    Med svojim študijem sicer nisem nikoli delala, ker sem imela nek drug prihodek, ki mi je zadostoval za najemnino v MB, bone in za kakšno fotokopijo učbenikov in nič več. O avtu in potovanjih sem lahko samo sanjala, “pili” smo pa itak domače vino … 😀

    Popolnoma se torej strinjam z ukinitvijo študentskega dela kot ga poznamo sedaj. Ne samo zaradi razlogov zapisanih v blogu, ampak tudi, ker odžira delo tistim, ki ga dejansko rabijo. Če bo kdo želel delatu, bo pač delal ob študiju. Po tem zakonu bodo lahko delali tudi upokojenci …

    Upam sicer, da bo pravično poskrbljeno za socialno ogrožene študente, ker študij v drugem kraju NI POCENENI za nekoga, ki ima samo enega zaposlenega starša, pa še to na minimalcu …
    Si pa ne zatiskam oči pred tem, da bo zagotovo prihajalo do množičnih kršitvah zakona, dela na črnem … ker pri nas je tako ali tako problem z nadzorom.

  • Odgovori borat 17. 3. 2010 at 10:42

    Je že bil čas da se začne študentsko delo urejat, vendar vseeno mislim da Malo delo ni primerno. Študenti ne bi smeli imeti privilegiran položaj glede na ostale, niti ne slabši. Edini način je enoten in bolj fleksibilen trg delovne sile, elektronska delovna knjižica ipd. Tako te lahko nekdo zaposli preko e-uprave za samo en dan, lahko pa tudi za več let. Seveda morajo bit tudi zakoni, da se to ne more podaljševat v nedogled ampak dobiš nek reden status. Glede študentskih organizacij in klubov pa bi moralo vlada ali pristojno ministrstvo vsaj malo preverjati kam gre ta denar. Ker je problem ko grejo takšne vsote za zabave in podobne gluposti, medtem ko pa v lublani ni zadost študentskih sob, domovi so stari in neurejeni. Boni so pa itak glupa ideja sami po sebi. Vse to pa izvira iz prevelike centraliziranosti lublanske in mariborske univerze. Mislim da je potrebno uredit in ustanovit več odvisnih univerz v npr. Celju, Murski Soboti, Kopru, Gorici itd. Mislim da se profesorju z maribora ni težko zapeljat do celja enkrat na teden, za primerno plačo seveda. S tem tudi več folka ostane doma, in je tud povpraševanje po študentskih sobah manjše, prehrano pa itak dobi doma. Mogoče bi s tem tudi spodbudili neko tekmovanje med fakultetami ne da je večina njih same sebi namen.

  • Odgovori Janez 17. 3. 2010 at 11:19

    Rešitve, ki bi ustrezala vsem, ne bomo našli. Mogoče bo svež veter na tem področju zavel z reformami študijskega procesa – če prav zastopim je namen teh reform predvsem skrajšati čas študija in tako študente/diplomante čimprej pripeljati pod okrilje uveljavljene delovne zakonodaje.

  • Odgovori šuši 17. 3. 2010 at 11:20

    Strinjam se, da je treba spremeniti študentsko delo, ne bi se ga pa smelo ukiniti. Torej: pustiti možnost zaslužka, ampak nadzorovati delodajalce, in konec koncev tudi zaslužke.

    Ker študij v LJ, če nimaš štipendije in ne živiš v študentskem domu ni poceni zadeva. Če si previden, zapraviš 400 evrov na mesec (vozovnica, hrana, stanovanje, računi, knjige). Hkrati pa se zavedaš, da so starši že toliko stari, da je čas, da malo uživajo, če pa si sam hočeš zaslužiti dovolj, da jih ne zažiraš, te na koncu zažre država, ki ti zaračuna dohodnino, faks trpi, sam pa spiš 5 ali manj ur na dan. In v izpitnem obdobju, namesto gradiva, študiraš s čim boš poravnal račun za dohodnino.

    Prrofesorica na faksu nam je govorila: faks je vaš full time job. Kako lepo se sliši, kajne.

    S tem namreč hočem povedati, da so napake v sistemu, ki vse skupaj otežujejo. Delodajalci šparajo na študentih, študentje služijo neko malenkost, starši pričakujejo, da se bodo osamosvojili, služili in končali faks. Denar pa še vedno ne raste na drevesih.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 11:27

    Se delno sicer strinjam z napisanim prispevkom, vendar ne v celoti. Tisti glasstudentov ali karkoli je že, zelo lepo prikaže samo eno plat dejanja…

    Na začetku naj povem, da sem reden študent, ki je enkrat ponavljal letnik (zaradi lenobe, ne študentskega dela). Izpite delam kar redno, cilj mi je čimprejšnja zaposlitev. Doma sem iz prestolnice, živim pri F & M. Mesečno prek študentskega dela zaslužim okoli 250€, se pravi da delam okoli 70 ur mesečno… in sem malo nad mejo. Novi zakon me v večini torej ne bo prizadel oz. se bom moral malo prilagodit. Ne kadim, ne nasekavam se ga do mrtvega… Denar, ki ga zaslužim gre za kavo, vsake toliko kakšno pivo, pozimi grem za kak dan smučat na Krvavec (ceno mi subvencionira ŠOS), poleti grem za kak teden ali dva na morje. Več kot to ne morem – zaradi študija, ne zaradi obilice dela. Moja služba je super, ne preveč zahtevna, poteka večinoma ob popoldnevih in večerih – koliko in kdaj bom delal, si določam sam… se pravi med izpitnim obdobjem delam manj, ko izpitov nimam, lahko delam več. Prednosti moje zaposlitve so, da se dodatno kulturno izobražujem, pri tem pa študij absolutno ne trpi. Lep primer, kaj naj bi študentsko delo bilo. Imam moped za lažje prevažanje po mestu, ki si ga plačujem sam, saj so stroški zanemarljivo majhni (25 evrov registrska in 2litra bencina na 100km). Včasih grem tudi v kino.

    Mislim, da ne spadam med neke blazno razvajene študente – imam srečo, da je doma denar in da mi ni treba delat ob študiju za preživetje; “luksuza” si privoščim toliko, kolikor lahko porabim.

    Žal pa vem, da večina mojih sošolcev nima take sreče. Plačevati morajo najemnino za stanovanje, ker študentski dom lahko dobiš le praktično, če si s socialnega dna. Najemnina za dvoposteljno sobo v stanovanju za 4-6 ljudi je 150€ na mesec + stroški. Poleg tega je vsake toliko treba iti domov in priti nazaj na faks. In se na faks pripeljati (z avtobusom, da ne bo pomote). Od nečesa je treba med študijem tudi živeti. Fotokopije stanejo, knjige tudi (v knjižnici jih nikoli ne bo dovolj).

    Če seštejem te stroške, se praskam po glavi, kako zaboga vsi ti ljudje lahko študirajo? Od kje njihovim staršem toliko denarja (odgovor: odrekajo se v dobro svojih otrok). In verjamem, da je težko gledati, kako te starši financirajo, sam pa zraven težko kaj prispevaš. In potem se odrekaš vsem ostalim stvarem, ker ti je doma težko prosit za več.

    Če gledam po sebi, se mi zdi da živim neko povprečno študentsko življenje. Vendar, to je moj primer, ko imam zagotovljeno eksistenco, svoj prosti čas pa vlagam v delo. In iz dela si zagotavljam nadstandard, ki pa (se mi zdi) ni prevelik.

    Kaj me moti pri zakonu?

    1) Moti me to, da bo moja služba v taki obliki ukinjena, saj temelji na velikem številu študentov, kateri v bistvu v 95% že sedaj ne delajo več kot tistih 14 ur na teden povprečno. Problem je v tem, da bo delež teh študentov po novem 30% redno zaposlenih, sedaj pa je približno 65% od redno zaposlenih. Paradoksalno – moja služba, ki je v bistvu idealna za študenta (in ki jo v večini držav sveta opravljajo študentje) bo ukinjena. Smeh. Naj omenim, da moj delodajalec ni nikoli zaposloval na črno, da nihče ni delal na napotnico nekoga drugega ali bil kako drugače izkoriščan. Prav gotovo ni nihče podaljševal absolventa, zato da bi lahko delal še dlje.

    2) 8% denarja bo šlo za gradnjo študentskih domov in štipendije. Zdaj jaz tega res ne razumem: zakaj bi iz mojega dela šel denar nekam, kar nimam niti najmanjše možnosti da bom dobil? Ker sem iz LJ nimam nobene možnosti da grem v študentski dom in se s tem konec koncev OSAMOSVOJIM. Za štipendijo sem žal preneumen; moja povprečna ocena je 8,4 na moji fakulteti pa so omejitve tako visoke, da Zoisove štipendije nisem mogel dobiti (lani je bilo merilo za dobiti štipendijo poprečna ocena 9,6). Moj faks spada med težje, prepričan sem da smo na njem študentje iz top 1%, ampak: neumni zakon za štipendije je napisan po uravnilovki, se pravi da NA VSAKEM FAKSU 5% (al kaj kaz vem koliko) LAHKO DOBI ŠTIPENDIJO. To je približno tako, kot da bi se nekdo na filofaksu hvalil, da je pisal poklicno maturo iz slovenščine 100%. Fakultete pač niso vse enako zahtevne.

    Se pravi: več kot bomo delali, več denarja bo za štipendije in več denarja za študentske domove? WTF? V čem je razlika od sedaj? A se ne da enostavno omejit denarja ki pride v ŠOS in študentske servise in ga nakazat v ta namen? Je res treba vse razvrednotit?

    3) Plačilo zdravstvenega zavarovanja: zakaj bi ga plačeval, če sem ITAK ŽE ZAVAROVAN?

    4) Zavod za zaposlovanje: ŠS mi je do sedaj dal pravno pomoč, če delodajalec ni plačal. Zakaj mislite, da študentje prvi dobijo plačano? Ker je zadaj ŠS, ki takoj sproži tožbo, kazni za opomine itd. Navadni državljan lahko pokliče inšpektorja… no in vsi smo videli kako to fino funkcionira v podjetju Prenova. Se pravi: ŠS je bdel nad menoj, zdaj bo pa kdo? Imamo učinkovito rešitev, ki je bolj učinkovita od državnih instutucij, sedaj pa jo bomo po principu “naj tudi študentu krava crkne” omejili.

    5) Delovna doba. Zakaj nihče ne pove, da se šteje tretinjsko? Se pravi bom tekom študija lahko šel dve leti prej v penzijo (in tukaj je catch), ampak ta leta se mi bojo štela v pokojninsko osnovo (nova pokojninska reforma)! Torej: zakaj ne bi raje to vrgel v smeti in delal dve leti več in imel višjo pokojninsko osnovo. Se pravi, da bom financiral penzioniste in za nagrado imel nižjo penzijo? WTF?

    All in all, zakon se mi ne zdi slab. Absolutno se strinjam, da je anomalij preveč in da je zadevo treba nekako rešiti, vendar: zahtevam odstop ministra za delo ter inšpektorjev za delo RS, ker odkrito priznavata da sta nesposobna, da vesta da zlorabe so, ampak da jih je nemogoče odkriti! Gospoda povsem enostavno je: za začetek vzemita največje zaslužkarje s seznama in poglejta, kdo dela na realno napotnico. Nato se napotite v podjetje, kjer zahtevajte obračun ur in poglejte kako se te ure prekrivajo z obveznimi predavanji, vajami… Pojdite na ŠOS, če mislite da kradejo itd.

    NE PA SPREMINJAT POVSEM DOBRO DELUJOČIH STVARI, KER STE NESPOSOBNI, DA BI ODKRILI TISTE, KI GOLJUFAJO IN KRADEJO!!!!!!!!!!!

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 11:34

    Aja še pra stvari, ki sem jih hotel povedat:

    1) Fakultet je preveč! Če gre 50% populacije na faks in jo konča 25%, potem ne rabimo mest za več kot 30% ljudi.

    2) Nehajte o teh mini fakultetah in mini univerzah. To je podobno kot zdravstveni sistem in koncesije. Fino je bit privat, pa met koncesijo. TO NI PRIVAT! To pomeni, da ti država da keš za nekaj, ti iz tega plačuješ nekaj ljudi in to je to. Če bi se število študentskih mest in izrednih divjakov in kaj vem kaj še vse zmanjšalo, bi tudi manj študentov delalo na napotnice! Poleg tega bi potrebovali manj profesorjev in asistentov in prostorov in država bi tako marsikaj prišparala. Vsi pač niso za faks in dragi starši prosim izbijte otroku iz glavo idejo da brez diplome nisi nič: diplomo rabiš če hočeš biti arhitekt, zdravnik, pravnik strojnik (opa, deficitarni poklici). Če hočeš biti podjetnik rabiš IDEJO in ne končane ekonomske fakultete. Usmerite otroka v politiko: Srečko Batko Prijatelj je bil železničar. Pa rečite, da se s tem ne da daleč.

    3) Fakulteta je za tiste, ki jih posamezno področje BOLJ ZANIMA in ne sme biti sredstvo za dosego službe! V moji generaciji je ogromno ljudi šlo na srednjo ekonomsko, da se bojo hitro in enostavno zaposlili. In kaj jim zdaj to pomaga? Čisto nič, ker so vsi lepo podaljšali abonma na visoki upravni.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 11:45

    @ Janez: bolonjska reforma je največji šit v zgodovini študija. Prej si delal faks4(+1) leto. Sedaj je skrajšano na 3(+1). Aja, čakaj čakaj, saj s to izobrazbo te ne bo nihče zaposlil, zato greš študirat še 2(+1) leto. Iz petih let smo torej prišli na sedem let študija. Hej juhej.

    Cilji vseh teh reform je, da študent naj študira in naj bo tiho, v prostem času naj gre štihat vrt (resno, s kakšnim denarjem naj bodoči intelektualci obiskujejo kakšne kulture idr. prireditve), čimprej doštudira in ponižno gleda v tla.
    In naj bo hvaležen za to da lahko dela, čeprav je bilo delo včasih vrednota, danes se mi pa zdi da temu ni več tako…

  • Odgovori NoMercy 17. 3. 2010 at 12:09

    @ Matic: in zakaj takšnim hudim “brainstormom” ne pade na misel, da bi šlo na “svoje” (s.p., mali dno … ) 🙂

  • Odgovori Janez 17. 3. 2010 at 13:14

    @Matic: Se strinjam, za nekaj časa bodo te reforme zmedle delodajalce. No, sicer pa nekateri delodajalci že sedaj prisegajo na kratek test sposobnosti pred zaposlitvijo kot prvi filter in preizkusno dobo pred podpisom za nedoločen čas.

    Problem slovenskih faxov je ta, da diplomante premalo pripravi na delo v podjetjih, nafila nas z nekim nepotrebnim faktualnim znanjem, v bistvu je to bolj priprava za delo na raznih inštitutih.

    Smiselnost reform vidim ravno v tem. 3 letni program naj bo bolj praktično naravnan. Po tem programu se človek zaposli in če se nato pokaže potreba po dodatnem znanuju za opravljanje nekega dela se naprej študira na drugi in tretji stopnji. Tako imaš neko smiselno temo za študij in ne obstaja bojazen da boš napisal neko tako eksotično doktorsko nalogo da se te bo ustrašil vsak delodajalec.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 13:54

    @ Janez: jaz pa upam, da bo ravno ta “praktičnost” zaživela z zakonom o malem delu (najbolj pozitivna stvar tega zakona je, da boš dobil izkušnje – saj si jih imel tudi s študentskim delom, ampak te bodo napisane črno na belem).

    Je pa razlika med praktično naravnanostjo in bolonjskim študijem. Osebno mislim, da študij je namenjen širjenju obzorja, le redke fakultete (naravoslovne) so usmerjene bolj v neposredno zaposljivost takoj po študiju.
    Bom dal za primer recimo mikrobiologijo. Po bolonji imajo sirote obveznosti za cel dan na fakulteti (obvezna predavanja, obvezna priprava na vaje, obvezne vaje…), čudno da jim še bonov ne ukinejo, saj nimajo časa jest. Samo tak študij še NI PRAKTIČEN. Tak študij vzgaja laboranta, osebo, ki ji bo nekdo govoril: naredi to, tisto, ono. Smisel študija je v tem, da študente nauči razmišljati, kreativnosti, dela v timu; bistveno bolje bi bilo npr. da bi študentje morali predstaviti neko idejo, povedati zakaj se jim to zdi pomembno, jo potem v laboratoriju dokazati/ovreči in nato predstaviti rezultate kolegom.

    Samo se mi zdi, da ni prevelikega interesa imeti študenta ki razmišlja ampak študeta ki uboga.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 13:58

    p.S. Izkušnje se dobijo z delom in ne s sedenjem na faksu in branjem knjig.

  • Odgovori brezimenko 17. 3. 2010 at 15:17

    Se strinjam, da kot študent od raznih organizacij nimam nič ter da nekaj ljudi na moj račun fino živi, vendar zame bodoče spremembe ne prinašajo nič dobrega. Še najbolj sporna in ne fer se mi zdi omejitev urne postavke in pa tudi število ur. Sem v 3. letniku, do sem pa sem prišel brez ponavljanja ali pavziranja, pa mi je vseeno zneslo delat vsaj 20 ur na teden. Za več kot 8€/h bruto!
    Starši bi mi sicer lahko brez problema plačali vse stroške, toda zakaj če lahko zaslužim sam tako za študij kot za ceneno pivo, da se ga enkrat na teden pošteno nasekam.

  • Odgovori chef 17. 3. 2010 at 15:19

    Zdaj smo spet prišli do podobnega zaključevanja kot pri študentskih bonih.

    Študentsko delo zelo očitno ni korektiv za socialno šibkejše, ampak je za eno skupino študentov luksuz (smučarija, kofe in moped) ker itak živijo pri starcih,
    za druge pa gaganje do onemoglosti, da spacajo tistih 400 EUR stroškov za uborno življenje v LJ, ostalih 400 pa šenkajo brezposelni mami in nepokretnemu očetu.

    So to enake možnosti? Ha!

    Velika večina vas pozablja, da je študentsko delo v osnovi nepošteno. V OSNOVI in IZ VSEH VIDIKOV. To je dejstvo.

    Piskanje v smislu “tako imamo vsaj za kruh”, je kratkovidno in točno to je tisto, kar študentom očitam. Čez tri leta bodo pa pizdili, ker ni služb zanje. Seveda, ker vam jih kradejo sposobni študenti, ki faks naredijo z levo roko in lahko seveda osem ur na dan garajo na delovnem mestu, za katero mladi diplomanti mislijo, da je diploma obvezna. Žal ni.

    Tisti, ki rabijo 400 EUR na mesec, naj se enostavno REDNO ZAPOSLIJO in s tem pridobijo VSE SOCIALNE PRAVICE. Poleg tega obstajajo tudi zaposlitve za polovičen delovni čas, kar je spet povsem vzdržno: in pri delih, ki jih opravljajo študenti, to ne bi smel biti problem, ko bo vladi enkrat uspelo zmanjšat rigidnost zaposlovalskega sistema.

    Ampak dokler proletarci s študenti na čelu kričijo, da je prožno zaposlovanje = odpuščanje, bomo ostali pri tem, da si nihče ne upa nikogar zaposlit – je pa res, da nezaposleni ne morejo izgubit službe in smo rešeni, kajne?

    Pa še nekaj o zdravstvenem zavarovanju:
    Zdravstveno zavarovanje se bo, če prav razumem, odvajalo od bruto urne postavke: bremenjen bo torej delodajalec, medtem ko neto urna postavka še vedno ostane od 3,50 do 8 EUR.

    Tudi jaz bi kratkoročno gledano raje videl, da delodajalec (in ne jaz!) ne bi plačeval prispevkov za zdravstveno zavarovanje – preprosto zato, ker bi potem kao več ostalo zame. Ampak čakaj malo, dolgoročno bi po tem principu lahko odpustili vse dohtarje in bi se na stara leta zdravili z rmanom.

    Konec koncev plačujemo v zdravstveno blagajno vsi (jasno, različno visoke prispevke glede na višino dohodka). Ampak to enostavno pomeni, da ima lahko nekdo 40 let zasluženo plačo 5000 EUR, potem ga pa zbije vlak in je mrtev na mestu – ob tem ni dobil iz zdravstvene blagajne niti centa.
    Nekdo drug pa fura minimalca in ker mu ne preostane drugega, kadi kot turek, od 50. leta naprej pa crkuje zaradi raka na pljučih. Plačeval je smešne prispevke za zdravstsveno zavarovanje in njega je dejansko kreditiral bogataš.

    To je tudi edino pravilno, če hočemo imet socialno državo.

    Je pa malo težko debatirat s tistimi, ki nimajo pojma niti kaj je sociala niti kaj je to bruto in neto plača.

    Malo težko je debatirat z ljudmi, ki ne poznajo osnov. In to je bodoča intelektualna elita!

  • Odgovori chef 17. 3. 2010 at 15:23

    @brezimenko:

    Dejansko jaz mislim, da bo prvih nekaj let po uvedbi sprememb nastala nekakšna luknja, krč zaposlovanja študentov, morda. Verjetno tistim generacijam ne bo najlaže. Ko se bo tudi z drugimi spremembami na področju zaposlovanja kaj spremenilo, pa lahko pričakujemo prožnejši trg dela in takrat se boš lahko ti enostavno zaposlil za določen čas in za polovičen delovni čas, kar znaša točno 20 ur. Kar bo več, boš dobival nadure (no, to ne, hehe, welcome to reality).

    Če boš seveda za delodajalca sploh zanimiv. Ampak verjetno boš, ker nimaš diplome in boš še vedno cenejša delovna sila.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 16:00

    Dragi Chef!

    Vidim, da žal nisi vsega prebral, zakona o malem delu namreč.

    1) 3,5-8 evrov na uro je žal bruto in ne neto postavka. Tako da zavarovanje gre iz mojega denarja ven. Poleg tega, kot sem že rekel, zakaj bi moral nekaj plačevat dvakrat, če sem že enkrat.

    2) Mislim, da to kar si privoščim ni nek divji nadstandard. Sicer pa, g. bivši gorski kolesar in veliki popotnik lahko razloži, od kje je on financiral svoje avanture. Me zanima, kako je izgledal tvoj študij in koliko časa si ti porabil ob študiju za delo. Ker meni osebno se izredni študij zdi čista bedarija: nekdo ki je redno zaposlen ima predavanja ob petkih popoldne in sobotah dopoldne in na koncu ima isto izobrazbo kot jaz? Le kako je to možno? Enostavno: visoko šolstvo je profitna stvar in važno je, da oni dobijo denar, pa če diplomo rabiš ali pa ne.

    3) Delo za polovičen delovni čas: ja, to bi šlo, če ne bi ob tem izgubil vseh pravic iz statusa študenta.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 16:00

    Je pa malo težko debatirat s tistimi, ki nimajo pojma niti kaj je sociala niti kaj je to bruto in neto plača.

    Malo težko je debatirat z ljudmi, ki ne poznajo osnov. In to je bodoča intelektualna elita!

    A to morda name leti?

  • Odgovori chef 17. 3. 2010 at 17:39

    Če je to res bruto in očitno je, je napaka moja.

    Ampak problem vidim jaz tu samo v tem, da je ta postavka smešno nizka (če govoriva o 3,5 EUR). Ni pa to nateg in ti si lahko preprosto izračunaš neto plačo. To je isto kot če bi jaz trdil, da je moja bruto plača nateg, češ, od tega ste mi trgali za to in ono in zdaj dobim bedno mezdo.
    Takole to ne gre.

    1.) Vsi, tudi jaz, prispevamo od bruto plače v to in ono blagajno in ne vem zakaj bi bili študenti izjema. Res je, da imaš plačano zdravstveno zavarovanje (kar je breme delodajalca tvoje mame (posredno pa nje) in ne TEBE), ampak a ti res ne razumeš, da tega zavarovanja ne plačuješ SEBI, ampak DRUŽBI. Še enkrat: tisti z visoko plačo v socialo prispevajo več kot tisti z nizko – pravic imajo pa enako. Če si ti zdaj zlomiš nogo, bo šel denar za zdravljenje iz “skupne” zdravstvene blagajne, ostanek pa iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bom tvoje zdravljenje plačal tudi jaz in ne samo tvoja mama.

    Po tvoji teoriji naj bi imeli torej študentski delavci protekcijo pred ostalimi – ampak a veš kaj to pomeni? Da bodo delodajalci spet pritiskali na študente, naj čim dlje delajo “malo”.

    3.) Zakaj bi sploh imel status študenta? Z njim ne pridobiš prav dosti – študentske bone in dodatno zdravstveno zavarovanje, kar je bagatela. V zameno te pa konec leta disproporcionalno ocurijo za dohodnino in država ti brez problema pošlje položnico za 700 EUR. Z rednim delom pa dobiš pravice do bolniške, dopusta, malice, itd. in v končni fazi zaslužiš več.

    2.) Na te neumnosti pa sploh ne mislim odgovarjat, ker je čisto vseeno kdo mi je kaj plačeval in koliko. Jasno je samo, da bi bilo pošteno, če bi socialno ogroženi študenti dobili dostojno štipendijo in se po tej plati izenačili s teboj (in menoj), ki imava dobro situirane starše – pa še iz Ljubljane! Vse ostalo je socialna neenakost: medtem ko en Dolenjček z 20 urami na teden komaj napraska za najemnino, greš ti za isto opravljeno delo za tri dni na smučanje. Isto je veljalo zame, ampak jaz sem se tega vsaj zavedal.

    Pa saj to so te osnove, o katerih govorim. Malo delo po mojem ne odpravlja možnosti, da študenti kaj zaslužijo, ampak odpira možnosti, da ne bodo diskriminirani in hkrati stopa na prste izkoriščevalskim delodajalcem. In še enkrat: verjamem, da bo prve tri, štiri leta tukaj nekakšen zaposlitveni krč, sploh če ne bodo sprostili tudi drugih mehanizmov zaposlovanja.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 18:15

    OK, še enkrat, počasi. V Sloveniji poznamo osnovno in dodatno zavarovanje. Osnovno zavarovanje mora imeti vsak. Če si ga ne moreš privoščiti, ti ga plača občina.

    Zdaj: jaz kot študent sem zavarovan po starših, se pravi da oni zame plačujejo zavarovanje. V kratkem bom to itak moral plačevati sam (ampak realno za to ne bom plačal nič več, saj starš ne bo več bremenjen za ta znesek). Po novem zakonu bom še vedno zavarovan, KER SEM ŠTUDENT (klinc, še v vpisnini moram plačati stroške zavarovanja), vendar mi bo delodajalec kljub vsemu trgal dol znesek za zavarovanje. Torej plačam to dvakrat. Za razliko od tebe, ki plačaš zavarovanje enkrat. Nima to nobene veze s tem, koliko zaslužim, itd.

    2) Več kot očitno zakona res nisi prebral. Delodajalec bo lahko imel preko malega dela zaposlenih le 30% svojih redno zaposlenih delavcev in ne bo imel čisto nič več od tega, da bi podaljševal status. Namreč določeno je, da Zavod ne sme izdati napotnice, ko si presegel kvoto ur.

    3) Štipendija: koliko pa je to poštena štipendija? Poštena štipendija v tujini krije tvoje stroške bivanja na faksu. Ne moreš s tem sicer it smučat in kaj jaz vem kaj, samo že ti izračuni brez tega za en mesec študija v LJ znesejo dobrih 400€. Zoisova štipendija z vsemi max dodatki je 280€, državna še nekoliko manj če se ne motim. S tem da je cenzus tako nemarno nizek, da je za zjokat. In iz kje bo država dobila toliko denarja? Ne bo ga, ker so povsod napisane same floskule, niker ni omenjeno koliko štipendij bo in pod kakšnimi pogoji, samo to, da bo več denarja šlo za štipendije.

    3) Smeško: s statusom študenta je tudi moj študij brezplačen. A res ne razumeš, da redno delo in študij je tudi pravno formalno no-go? Če bi bilo tako, bi se že zdavnaj vsi prijavili na zavod in vlekli tistih 200 evrov mesečno in študirali zraven. Če nimaš statusa študenta (OK, lahko si redno vpisan), samo moraš plačat stroške vaj in izpitov (verjemi, se ne splača). Potem bi šele govorili o diskriminaciji, ko bi bogati očki in mamice “dokupili” pet let delovne dobe…
    Sicer pa zakaj bi se sploh želel kot študent redno zaposliti?

    LP

  • Odgovori NoMercy 17. 3. 2010 at 19:32

    v glavnem so študentje brihtni samo za svojo rit — pa še to jim gre na tesno 🙁
    jaz moram po 30+ letih (z dve,a faksoma) vsako leto naštudirati vsaj 20% novega (na lansko podlago, da ne bo pomote!!) delati ves šiht + pričakovanih 15-20 % več (neplačanaih, niti v zamenjavo za fraj ure) za birokratsko plačo v firmi.

    Torej lahko študent v obratnem razmerju in mnogo bolj fleksibilno izkorišča svoj čas tako za učenje, zaslužek kot druženje, zabavo, šport …

    In naj nihče ne pričakuje, da bom toleranten do potencialne konkurence na moje delovno mesto.

  • Odgovori seamus 17. 3. 2010 at 20:02

    @Matic – kaj se ne splača? Študirati ob delu s tem, da plačaš vaje in izpite? Ah dj no. Skozi celoten tvoj odgovor je en pridih zelenca, ki nima pojma o realnem življenju. Me zanimajo tvoji odgovori čez kakšnih 5-10 let edlovne dobe.

    @noMercy – natančno tako. Edino zadnji stavek me zmoti – potencialne konkurence v današnji študentariji ne vidim ravno veliko. Bi nucali kakšnega študenta, ki bi delal (in bi ga zaposlili fultime), pa jih je tako težko dobiti…

  • Odgovori chef 17. 3. 2010 at 20:30

    @Matic: Ti imaš pravzaprav dve službi: si 1.) študent in 2.) študentski proletarec –> zdravstveno zavarovanje bi pa plačeval samo kot študent?

    Verjemi, da bi v primeru, da bi imel dve službi, tudi jaz plačal dvakrat. Kolikokrat ti moram še zatrobit, da osnovnega zdravstvenega zavarovanja ne plačuješ samemu sebi? Pravzaprav je čisto vseeno, kolikokrat – lahko ti trgajo štirikrat, pa boš prispeval v blagajno še vedno manj kot direktor Krke, d.d. gospod Colarič.

    Druga točka je meni absolutno jasna, ampak hočem povedat, da skušajo z malim delom (ki gotovo ni idealna oblika) delodajalce prepričat (resda malo trdo), da bodo več zaposlovali.

    Imam občutek, da ste študentje skočili na to nesrečno malo delo kot volkovi, sploh vas pa ne zanimajo ostale reforme, ki grejo na splošno v smer bolj prožnega trga delovne sile.

    Pravzaprav mene en drek briga za študente dokler imamo brezposelne potencialne poštarje, ki ne dobijo službe samo zato, ker jim jo odžirajo poceni študenti. In če bi bil nekoč z diplomo v roki na Zavodu za zaposlovanje, bi se mi tudi za malo zdelo.

    Za štipendije se strinjam, da je treba tu nekaj narediti in da malo delo tega ne bo rešilo, ampak s študentskim delom ni bilo nič bolje.

    Zakaj bi se hotel študent redno zaposliti?

    Odgovor je vendar jasen: ker bi rad služil denar, pri čemer je v bistvu vseeno, ali bo to zapravil za gorsko kolo ali za kruh. Dejstvo pa je, da ob nekem FDV-ju, kjer sem letnik naredil praktično v 14 dneh, full-time job ni noben problem – razen zakonsko, ampak to je zelo preprosto rešiti. Če bi imela študentarija širok pogled na svet, bi to že zdavnaj predlagali, ampak, hej – v tem primeru zvisi ŠOS.

    Ko boš zaradi študentskega dela, ki si ga opravljal celo leto po osem ur dnevno ob dohodnini dobil domov položnico za 800 EUR, čeprav si v bistvu zaslužil manj kot znaša minimalec z dodatki in socialo, se pa naslednjič oglašaj.

    Kot pravi seamus, je realno življenje potem, ko gledaš beden plačilni listek, kjer ti trgajo nekaj sto evrov še za študentske fičfiriče, ki pavzirajo in so osnovno zdravstveno zavarovani po istem principu kot klošarji, obenem se pa še derejo, da oni nočejo plačevat sociale. Saj sem tudi jaz eno leto takole zažiral državo, ampak to ne pomeni da je prav in ne pomeni, da bi država morala dovolit.

    Sploh mi je bilo pa takrat malo nerodno. Tega danes ni več – uhvati luknjo kjer moreš, samo za zaslužiš za nekaj fičnikov. Če bi nam nekdo državo na glavo obrnil in ivedel diktaturo, pa študenti, ki naj bi bili gibalo sprememb, sploh ne bi opazili.

  • Odgovori Matic 17. 3. 2010 at 20:56

    @ Chef: ja, imaš prav, my bad, tole si lepše povedal. Nikoli nisem na stvar gledal s principa dveh služb. Se posipam s pepelom.

    Kar se pa tiče te položnice za 800 € je dokaz, da je sedanji sistem bil planiran za to, da študentje ne bi delali preveč

    @ NoMercy: kaj naj ti rečem, zamenjaj službo, če s sedanjo nisi zadovoljen. če te pa pri vseh tvojih “dodatnih aktivnostih” lahko zamenja študent, da se počutiš ogroženega potem pač tvoja služba ni nekaj baš posebnega.

    @ Seamus: ne, ne splača se plačevati vaj in izpitov ter vleči minimalca. Si lahko pogledaš cenik izpitov na spletni strani univerze v LJ. Druga stran je seveda izredni študij, kjer v bistu plačaš, da ti ni treba hodit na predavanja in imaš vsega bistveno manj, tudi izpiti so prilagojeni. Le diploma je ista na koncu (je to fer). Vsak normalen človek (očitno si ti izvzet) pa ve, da je nemogoče redno obiskovati predavanja, študirati in oddelati še osemurni šiht. Ampak ja, kriv sem jaz, ker nimam 5-10 let delovnih izkušenj. Ti po drugi strani se imaš fino. Imaš cajt za froca, hodiš v hribe, pišeš blog… lepo zate. Moj dan je večinoma sestavljen iz faksa, učenja in službe. rekreacija pa fuzbal 1xtedensko. Za več ni časa.
    Trenutno sem v situaciji ko komaj čakam da grem v službo, da bom lahko za to kar sedaj počnem po 8 ur na dan plačan in ne da ko pridem domov še dodatno študiram. Ni fajn.

    All in all, zakon v neki meri podpiram, predvsem zato, ker bodo ljudje lahko dobili delovne izkušnje. Ne podpiram ŠOS in obsojam tako ravnanje (razmetavanje) z denarjem. Dvomim pa da bo zaposlovanja kaj bistveno več, ker denarja ni in samo delavci bodo (boste) bolj obremenjeni, ker bodo nadure cenejše od novih zaposlitev. Mislim, da bi se študentsko delo dalo omejit na druge načine, npr. z enotno evidenco vpisa, ponavljalcem prepovedat opr. študentskega dela, boljšo kontrolo pri delodajalcu, omejit zneske zaslužka… in če ti ukrepi ne bi delovali je potem najbrž res treba zakon spremenit…

  • Odgovori Malgaj 17. 3. 2010 at 22:04

    Sem študent ekonomije prvega letnika. Mislim da je treba študentsko delo ukinit, če pa je zakon o malem delu dober, ne vem, to bomo videli po uvedbi, je pa boljši od trenutnega zakona za študentsko delo. Sicer odvisno kak za koga. Recimor za mene lahko bom delal vsak teden, dobil na mesec okoli 100 – 200 € in mel bom bom nekaj malega delovne dobe in plačanih prispevko. Teh 200 € bo dovolj predvsem ker mi starši dajo 200 € na mesec. Drugi te sreče nimajo.Ne vem no kaj bom delal celo poletje, ker biti brezdela je za znoret. Nekaj si bo treba poiskati v tujini, ni druge. Tisti, ki nimajo doma podpore, pa ne vem kako bodo. Res težko. V Sloveniji je problem, ker gredo vsi študirat in ne samo intelektualna elita. Literaturo, ki jo imamo na faksu ni enostavna, ampak za izpite ne morem reči enako. Drugje na družboslovju verjetno tudi ni nič težje. Število študentov je preveliko, ta zakon bo verjetno zmanjšal število, upam pa da starši ne bodo najemali kredite za neperspektivne študije in še bolj za neperspektivne študente. Vendar se vlada ne ukvarja s temi problemi, ampak gleda na zakon skozi denar, da ga bo nekaj več v državnem proračunu. Študentje so pa neko ogledalo družbe, družbe ki teče na kratke proge.

  • Odgovori Antipat 17. 3. 2010 at 22:53

    Dragi študentje, namesto da skačete pred ministrstvom in protestirate zaradi morebitne ukinitve napol zastonj bonov, se spravite z jajci pred Kersnikovo in od vaših vrlih 25-
    30 letnih (izvoljenih?) predstavnikov zahtevajte, da naj denar namesto študij, analiz, nakupov nepremičnin in premičnin, namenijo vašim štipendijam ali socialni pomoči mladim študentskim družinam, da bodo lažje doštudirali in jim ne bo potrebno garati za zagotovitev osnovnega socialnega minimuma.

    Sicer pa ne bi rad bil nesramen do celotne študentske populacije – ampak naslednjič ko po štacunah kupujete čike in vino, dajte vsaj na računih pogledati in vsaj preko tega razumeti različne stopnje ddv-ja, ker glede na izkušnje ki jih imam na razgovorih z doštudiranimi ekonomisti, je ta preprosta enačba pretežka za bodočo gonilno silo našega gospodarstva. Zato sem že resno razmišljal, da bi za naslednjega komercialista zaposlil nepismeno ženičko, ki na kakšni tržnici že 40 let prodaja zelenjavo s svojega vrta. Grem stavit, da pri izračunu RVC-ja, marže, DDV-ja, vmesnih stroških, zadevo zračuna na pamet in kot iz topa. Medtem, ko moram doštudiranemu ekonomistu najprej razložiti kaj kratica RVC dobesedno pomeni, še hujši šok pa sledi, kako ga izračunati, bog ne daj pa razumeti, kaj hudiča pa sploh s to informacijo početi.

  • Odgovori ArnulfSulfus 18. 3. 2010 at 0:30

    Še dva podatka:

    -1/3 študentov naj bi bila (po besedah ŠOS) socialno ogroženih in naj bi bili po novem zaradi nezmožnosti kritja stroškov bivanja prisiljeni v opustitev študija (konkretnih raziskav, številk in imena (svetovalnih?) podjetij ki so tovrstne raziskave naredile seveda ne poznamo)

    -1/2 vsake generacije ki se vpiše v visokošolski/univerzitetni program nikoli ne diplomira (čekirajte razlike med vpisanim in diplomiranci). To pomeni da vsak “drugi” študent stane državo cel kup subvencij, popustov, davčnih ugodnosti, subvencionirane prehrane, subvencioniranih prevozov, stroškov vzdrževanja in najema prostorov, cel kup profesorjev, uradnikov, vzdrževalcev in ostale birokracije-da na koncu od njega nima nihče nič! Pardon, ŠOS profitira od študentovega delo oz. njegovega posojanja napotnice.

    Z osnovnošolskim znanjem matematike boste zlahka ugotovili kje se nahajajo rezerve za vse tiste, ki si želijo diplomirati in to POVSEM ZASTONJ.

  • Odgovori EnaDva 18. 3. 2010 at 1:12

    Tako zasnovan zakon o malem delu spodbuja študente v prodajanje mišic in joškic, ne pa glave. Pisan je namreč na kožo množice kurirjev, natakaric, hostes, trgovk v cunjastih trgovinah – torej nizko plačanih, ne ravno strokovnih del in ja – navsezadnje del, kjer se zaposluje večina tistih, ki nategujejo državo s statusom izrednega dijaka Višje bleferske šole ali pač študenta zrakomešalogije. To je tudi kader, ki dela za povprečne 4 eur/h (in manj).

    Zakon pa zatira sposobne študente zaključnih letnikov in absolvente pred diplomo, ki si preko strokovnega študentskega dela nabirajo reference pred prvo zaposlitvijo. Kje pa so zaposleni? Kot programerji, analitiki v bankah in zavarovalnicah, asistenti v pravnih pisarnah… Seveda imajo nekateri povprečno urno postavko, drugi pa so plačani primerno kakovosti opravljenega dela (tudi nad 10 eur/h !). Večini teh študentov ni problem ob diplomi (v rednem roku!) dobiti redne zaposlitve!

    Gre pri takih študentih za neopravičeno bogatenje ali zbiranje centov za poceni pivo? Nikakor ne. Gre le za pošteno plačilo opravljenega dela. Koliko je za neko delo pripravljen delodajalec plačati, je pa njegova odločitev. Seveda pa je takih primerov precej manj kot črede prodajalk in svetovalcev uporabnikom, vendar obstajajo in bodo s tem zakonom oškodovani (za svoje delo bodo plačani manj, delodajalci pa bodo to seveda izkoristili)!

    Pozabljate pa tudi na grozljivo dejstvo iz državne uprave. Ogromno (pridnih) študentov je zaposlenih v različnih ministrstvih (postavka 4-5 eur/h). Nekateri so podiplomski študentje, vendar zanje ni prostih delovnih mest kljub dokončanemu študiju in izkušnjam ni. Zakaj? Ker velja omejitev odpiranja novih delovnih mest in zaposlovanja v javni upravi zaradi recesije. Kje? Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Statistični urad …

    Posploševanje resnic o neodgovornih študentih pa je žaljivo, sploh do tistih, ki smo svoj študij vzeli resno. Sploh ko kar povprek letijo izpod tipkovnice faliranega študenta FDVja. Morda udarjajo na plan lastni kompleksi?

  • Odgovori chef 18. 3. 2010 at 5:06

    Danes je dejansko problem, da bi radi najprej vsi na gimnazijo (tam izgubijo prvo leto ali dve), potem pa še na faks, ki ga komaj pacajo medtem ko ga nekateri naredijo z levo roko. Najhuje pa je, da pridejo s faksa totalno neizobraženi in niso za nikamor, hočejo pa iz prve 1500 evrov neto plače.

    @EnaDva: Da te potolažim: grebatorji nikakor ne padete v skupino, ki jo opisujem, čeprav je evidentno, da tudi vas briga en kurac za vse – da le dobite svojih 10 EUR na uro in reference. Take rabimo, pa bo prišlo do sprememb v družbi, ja!

  • Odgovori Matic 18. 3. 2010 at 5:27

    Problem je, da je na faksu preveč vpisnih mest. Gimnazija je že kul. Se vsaj nekdo trudi s tabo, pa ne obravnavajo te kot idiota že apriori. Dejansko se mi zdi, da so poklicne šole bolj ko ne nek varstveno-socialni program, toliko, da otroci pač niso na ulici.

  • Odgovori EnaDva 18. 3. 2010 at 5:34

    @chef: Če bi se vsi brigali za uspeh pri študiju, reference in pošteno plačilo, ne bi bilo potrebe po celem cirkusu z reformo študentskega dela. Tako so pa od vseh zagovornikov novega zakona najglasnejši ravno tisti, ki so se nekaj let švercali na račun študentskega dela in iz poljubnega razloga ne doštudirali.

  • Odgovori Matic 18. 3. 2010 at 5:38

    🙂

  • Odgovori chef 18. 3. 2010 at 6:02

    @EnaDva: Ja, že res, ampak reference sem tudi jaz nabiral s študentskim delom in sicer pri delodajalcui, ki me je kasneje zaposlil, ker je očitno videl, da nisem butelj.

    Ampak če ne razumeš, da je to nategunska oblika dela, pa magar če dobiš 10 EUR na uro, potem ti ni pomoči. Po mojem sem jaz skupaj spravil za kakšni dve leti študentskega dela: na začetku sem pač delal priložnostno, ko je bil čas. Da nisem dobil niti ficka za socialo niti enega dne delovne dobe, čeprav sem opravljal isto delo kot redno zaposlen kolega in praktično na istem delovnem mestu, pač ni pošteno.

    Tukaj niso glavni izkoriščevalci sistema študenti, ker oni se nič ne švercajo, ampak delajo. Izkoriščevalci so delodajalci. Tisti, pri katerih ti nabiraš reference, ampak te lahko vseeno vsak trenutek odpustijo, najraje pa tik pred diplomo – in takrat ti reference ne bvodo nič pomagale, ker bodo raje zaposlili cenejšega študenta brez referenc. Nekateri smo imeli srečo, nekateri je pač nimajo.

    Z malim delom hočejo to odpraviti. Tako bodo lažje dobili službo tudi tisti, ki bi bili radi natakarji, pa ne morejo biti, ker nam strežejo zabite študentke wannabe, ki me kar naprej tikajo in mi jebejo mater, če si preveč zmišljujem.

  • Odgovori Zmago1 18. 3. 2010 at 9:31

    Prosti študentskemu delu so razumljivo zaposleni in presenetljivo, bivši študenti! Zanimivo kako kratek spomin imaš CHEF, da bi ti kdo takrat, ko si bil v študentskih časih omenil ukinitev ali obdavčitev tega dela bi mu napisal 3 strani proti.

    Študentsko delo v času študija je nedvomno pozitivno za študente in ga podpiram: navadijo se delat, pridobijo izkušnje, zaslužijo denar, zapolnijo čas ki bi ga drugače zapili, najdejo kontakte itd…
    Problem je v tme ker se ta čas vleče v nedogled po 10 in več let se dela preko servisov,..hallo? Z en osamo potezo se da prekinit vse manipulacioje, in to je s krajšanjem ondobja ko se lahko el ana preko ŠS.
    Najo ta čas 4 leta od prvega vpisa,…pa da vidite kako se bo skrajšal čas doštudiranja hehe.
    lp, Z

  • Odgovori chef 18. 3. 2010 at 10:15

    Ta je pa dobra! Zdaj nekateri že veste, kaj bi če bi. Ampak ne bi.

    Šele zdaj sem na hitro preletel, kaj sem sploh napisal in kar verjet ne morem, da smo spet prišli do fenomena komentatorjev, ki pizdijo zaradi nečesa, kar sploh ni problem, praktično zaradi nečesa, kar sploh ni napisano.

    Jaz v celem sestavku nisem niti enkrat omenjal, da je malo delo rešitev za vse študentske tegobe in sem celo izrecno napisal, da predlog slabo poznam, ker za branje enostavno nimam časa in mi pravzaprav dol visi. V celem sestavku pišem izključno o tem, da je oblika študentskega dela kot ga poznamo doslej, nepoštena do delojemalcev, torej do študentov, ki so preneumni, da bi se tega zavedali.

    A res nikomur ni jasno, da študentje sploh nimajo nobenih pravic, razen da lahko kadarkoli odstopijo od dela (in ga po drugi strani kadarkoli izgubijo).

    Ampak za to ste, sorry, očitno preneumni in po meni vsi užaljeni zlivate gnojnico pa da sem faliral pa da imam premožne starše pa da bi pred tremi leti pisal čisto drugače pa da zakona nisem bral pa da sem hinavec … “So what?” bi rekel premier.

    Še enkrat lepo previdno preberi in potem piši komentarje, zaradi mene lahko tudi butaste, ampak ne pa komentirat stvari, ki jih nisem napisal.

  • Odgovori ervinator 18. 3. 2010 at 12:34

    “smo spet prišli do fenomena komentatorjev, ki pizdijo zaradi nečesa, kar sploh ni problem, praktično zaradi nečesa, kar sploh ni napisano.”

    Btw., to je sploh pri tvojem lastnem komentiranju običajen fenomen.

  • Odgovori Zmago1 18. 3. 2010 at 13:19

    ““smo spet prišli do fenomena komentatorjev, ki pizdijo zaradi nečesa, kar sploh ni problem, praktično zaradi nečesa, kar sploh ni napisano.”

    hehe sej delno se strinjam s tabo, nisem bral celega sestavka priznam, zadnje čase namreč pišeš take dolge klobase da dvomim da kdo sploh prebere vse,…
    Vendar že naslov in ton pisanja opozarja, da si v principu proti študentskemu neobdavčenemu delu,….če pa je tvoje mnenje drugačno in nisi mislil kar si napisaal, ja potem potem pač nisi dobro sestavil sestavka, sorry.

    lp, pa brez zamere Z

  • Odgovori seamus 19. 3. 2010 at 10:32

    @Matic – me zanima kje dobiš job za 8 ur in greš potem domov? Še ena greenhorn zabloda. OK, mogoče dobiš to, če si možganski invalid in greš v državno upravo.

    @enadva – “Zakon pa zatira sposobne študente zaključnih letnikov in absolvente pred diplomo, ki si preko strokovnega študentskega dela nabirajo reference pred prvo zaposlitvijo. Kje pa so zaposleni? Kot programerji, analitiki v bankah in zavarovalnicah, asistenti v pravnih pisarnah… Seveda imajo nekateri povprečno urno postavko, drugi pa so plačani primerno kakovosti opravljenega dela (tudi nad 10 eur/h !).”

    Vidš to je obvezno potrebno odpravt, ker to je čista nelojalna konkurenca. Študent nikoli ne sme biti na teh mestih – tukaj je lahko samo v času prakse ali poskusnega dela pred zaposlitvijo. Takoj potem bi ga delodejalec moral zaposliti, ne pa da zganja nelojalno konkurenco vsem ostalim. (tud 10€+ je nelojalna konkurenca!)

  • Odgovori chef 19. 3. 2010 at 17:49

    @Zmago: Nisi prebral, posledično ne veš, kaj sem pisal in potem izjaviš, da nisem dobro sestavil sestavka. Neverjetno.

    8-urni delavnik, ja, haha, ta je dobra. Mene res čudi, da ljudje s takim navdušenjem delajo na štempljanje, vključno z odmorom za malico TOČNO 30 minut in podobne neumnosti. Ovce.

    Problem, ki ga omenja @seamus, je seveda velik. Ampak študentom se to sploh ne zdi nelojalno – jasno, dokler imajo status.

  • Odgovori Matic 19. 3. 2010 at 19:29

    @ Seamus: ne vem od kje ti ideja za osemurni job; pravim, da komaj čakam da začnem delat, ker moj faks zahteva prisotnost za 8 ur na dan na mestu, ki ga bom kasneje opravljal v službi. Štos je v tem, da sem sedaj za to plačan 0€, potem bom pa celo kaj dobil. Da ne omenjam tega, da ko grem domov me čakajo še obveznosti za faks, medtem ko predvidevam da tebe ne čaka nič podobnega.

  • Odgovori Peter Zupan 19. 3. 2010 at 19:43

    Nemška študentska organizacija mi je pri študiju v Nemčiji ob vpisu priskrbela stanovanje, karto za javni prevoz, članarino v knjižnicah, lasten e-poštni naslov in pa internet. Za stanovanje sem plačeval 1/3 najemnine, ki sem jo plačeval v Ljubljani – torej, priskrbela mi je tiste stvari, ki sem jih potreboval za študij in ko se ozrem nazaj, sem se takrat spremenil v gobo, ki je srkala znanje – kot je med študijem tudi edino logično. Študentska organizacija v Sloveniji mi ni priskrbela stanovanja, ne karte za javni prevoz, zastonjska knjižnica je bila samo v NUKu, da o dobrinah kot je e-poštni naslov in dostop do interneta sploh ne govorim. Večino študija sem razmišljal, kako bom plačal najemnino, kje si bom pridobil “reference” za delo po diplomi in kako bom zaslužil več denarja, da bom šel v dražje najemniško stanovanje, vredno dostojnega življenja (beri: da kuhinja in WC nista v istem prostoru). Njihove zabave so bile še zabavne, dokler me ni po prvem letniku začelo skrbeti za dobrobit mojih jeter. ŠOULJ posredovalne agencije so bile nesposobne, kot tudi njihove turistične in druge agencije. Mi je bila pa všeč Juliana – ampak za njo sem moral plačati. Univerza v Ljubljani mi ni priznala nobenega izpita iz tujine (kljub bolonjsko akreditiranim programom). Delo preko napotnic je bilo izkoriščevalsko – njihova plačilna disciplina pa na psu. Študij je bil nekaj postranskega, nekaj, kar je bilo pač treba narediti. Zgornji sestavek ne jemljite kot tisto slovenceljsko kritiko, da je vse kar prihaja iz tujine boljše kot naše. ŠOS je dejansko zafukala življenje študentov do te mere, da se skoraj celotna populacija med 18 in 25 namesto študija jebe s študentskim delom. Nihče ob tem ni pomislil na kolateralno škodo: padanje standardov znanja, splošno nezadovoljstvo, razslojevanje prebivalstva, večjo centralizacijo, zviševanje cen nepremičnin in cel kup diplomirancev, ki ni sposobnih opravljati dela niti za V. stopnjo izobrazbe. Slednji bodo viseli na zavodu, dokler se zaradi eksistencialne krize ne bodo morali sprijazniti, da pač niso sposobni opravljati delo, s katerim bi lahko zaslužili tako zelo željenih 1000 € netto. V devetdesetih se je govorilo, da je edini pravi kapital Slovenije znanje in know-how – surovin in drugih dobrin pa že zaradi majhnosti nimamo. Sedaj se o tem ne govori več… Univerze so se iz kovanja bodočih intelektualnih osebnosti preusmerile v fabriciranje patološko narcisoidnih ovc. ŠOS pa te ovce pridno izkorišča in prepričan sem, da si tudi naša država od teh ovc obeta precej koristi v prihodnosti. Pametni ljudje niso dobri za sistem naše države…

  • Odgovori seamus 19. 3. 2010 at 20:45

    @Peter Zupan – zelo dobro napisano.

    @MAtic – pa dj nehi no. Nima smisla, da komentiraš to o čemer nimaš pojma.

    Za inženirje velja, da potrebuje na dopustu 10-14 dni, da preneha razmišljati o šihtu. Šele po tem času nekako odklopiš šiht in greš na dopust. A ti to mogoče kaj pove. Recimo to, da o šihtu razmišljaš cel dan 😉 . Če je presing še ponoči. Nehaj primerjat faks in šiht, ker ni primerjave. Na faksu delaš veliko proti srednji šoli. Na šihtu se to samo nadaljuje – OK razen za zgoraj omenjene možganske invalide. In meni ni žal, da je tako, ker s tem samo nadgrajuješ ustvarjalnost, ki jo dobiš tekom šolanja.

    Glede plačila – seveda nisi plačan saj to počneš zase. Če ne, je to tvoj problem. Na šihtu s svojim delom proizvajaš dobiček in si zato plačan. Chef ti je že omenil, da je študent, ki dela na dveh šihtih. In to je nelojalna konkurenca.

  • Odgovori Matic 19. 3. 2010 at 22:12

    Brezveze, da še kaj komentiram, itak sem takoj za retarda označen.

    Kar se inžinirjev tiče, sem brez besed. Se pravi da šale o inžinirjih res držijo? Mislim o omejenosti, da se z inžinirjem sploh nimam kaj pogovarjat – ker itak skoz mislijo na službo. Še med seksom?
    To, da ljudje še 14 dni razmišljajo samo o službi kaže bolj na njihovo neurejeno zasebno življenje in da nimajo za kaj živet razen za službo. če vprašaš mene, je to žalostno, če se ne strinjaš, boš to mogoče še spoznal.

    Sicer pa – prosim povej, kako naj bi študij izgledal po tvoje? Iz kje naj bi študent dobil denar in kaj naj bi si po tvoje lahko privoščil?
    Se strinjam s Petrom Zupanom, mi je zelo všeč ta sistem. Se strinjam, da je pri nas ŠOS v k****, samo moram reči da ne poznam nobenih predpisov idr. ki bi ŠOSu predpisovala, kakšne so njihove naloge… poznam samo ministra, čigar stranko sem volil in je faks delal 10 let…

  • Odgovori seamus 20. 3. 2010 at 0:00

    @Matic – gre zato, da v trenutku, ko zaključiš z delom ne prenehaš misliti na delo. Mnogo načinov je, kako to izgleda. Me zanima kater poklic ti omogoča to, da po šihtu izključiš šiht (razen omenjenega v zvezi z možganskimi invalidi). Mislim resno, kje ti šiht omogoča, da ti problemi ne hodijo na misel v prostem času.

    A misliš, da Chef samo med šihtom misli na rdečo nit za naslednjo revijo, kaj bo v naslednjih mesecih prepotoval ipd. Pomoje takšne ideje dobiš čez celi dan, dobiš asociacijo in ti klikne. Sj to je bistvo kreativnega ustvarjanja, ko dobiš idejo jo razviješ (tukaj sploh ne bi ločeval med vedami).

    Glede 14dni dopusta – šiht predstavlja cca polovico dneva (budni del), da ti ta polovica uhaja v tvoj prosti čas je približno enako, kot med šihtom misliš tudi na kaj drugega kot na šiht. Da šiht zbrišeš iz spomina očitno traja približno toliko časa in zopet verjetno je tudi za ostale poklice enako (tukaj se ne morem sklicevat na Chef, ker on je tud na dopustu na šihtu 😆 , poznam pa FDVjevce, ki povejo podobno).

    In še glede retardov – nisem rekel, da si retard, edino če se vidiš v skupini ljudi, ki jih omenjam v zvezi s tem. Pravim samo, da nimaš pojma, ker zame šiht ni nekaj kar me muči temveč užitek in z veseljem se učim in napredujem (tebi želim enako, samo si ne predstavljam tega s tvojim trenutnim pogledom). Faks se pomoje naredi zato, da dosežeš višji nivo znanja in ta nivo potem izkoristiš za specializacijo in napredovanje (v znanju) na šihtu. Poznam pa kar precejšnje število ljudi, ki jim faks pomeni samo višji faktor pri plači.

    Sam tekom študenta nisem delal, razen v poletnih mesecih (julij, avgust). Denarja je bilo bolj malo, zahtev pa tudi nisem imel veliko (litrca na dan, ipd.). OK bival sem na Gerbičevi, tako da je bila najemnina res nizka. Do študenta sem se pa vsak dan vozil iz Radovljice (s štopanjem, ki je bilo ponavadi celo hitrejše, kot avtobus). Jebat ga, ne vidim razloga za luksuz v času študentarije. Poznam pa nekaj ljudi, ki so dejansko delali za to, da so študirali. Samo to so bila občasna fizična dela, da je pokril proračunsko luknjo.

  • Odgovori Pris 20. 3. 2010 at 0:34

    Hehe, sicer se nimam za možganskega invalida, ampak da bi za popoln odklop od šihta potreboval 10-14 dni, se mi pa tudi še ni zgodilo. 😀

    Chef, seamus, ne strašit otrok, no! 😉

  • Odgovori chef 20. 3. 2010 at 11:01

    Dejstvo je, da se jaz nikoli popolnoma ne odklopim od dela, ker mi delo predstavlja življenje in ker imam službo rad. Zame zaradi načina še posebej velja, da tudi med dopustom mislim na delo – razlika je samo v tem, da me tisti teden ali tri ni v pisarno. Mozgam pa vseeno.

    Če delaš z viličarjem, jaz razumem, da po osmih urah odklopiš, ker resnici na ljubo že takrat nisi prav dosti razmišljal. Čim moraš pokazat ustvarjalnost, si pa v službi ves čas, če hočeš biti dober – ideja včasih pade opolnoči ion če takrat zaspiš, bo zjutraj že pozabljena.

    Imam pa vseeno še kar urejeno zasebno življenje, ampak to še zdaleč ne pomeni, da delaš osem ur in komaj čakaš na dopust.

  • Odgovori Switch 20. 3. 2010 at 15:38

    Matic: spotakniti se moram ob tisto tvojo poved, da nikjer ne piše, kakšne so naloge ŠOSa. Tvoja izjava pa je enkraten primer za to, kako uboga je naša študentarija na duhu.
    Mar moramo zmeraj slediti pravilom? Ali nismo šli ravno zato na fakulteto, da bi lahko mislili s svojo glavo in ne capljali za drugimi?

    Študentska organizacija mora v prvi vrsti skrbeti za boljše življenje študentov. Če bi študentska organizacija razpolagala s svojim kapitalom na pravilen način, bi univerzitetna mesta imela mnogo več študentskih domov, vsi študenti karto za mestni prevoz in urejeno socialo (beri: poskrbljeno bi bilo za njihov materialni status). Iz študentske organizacije bi morale priti pobude za gradnje novih hramov znanja: npr. NUK II, čitalnic za študij. V sodelovanju z univerzitetnimi službami bi se morala dogovarjati za mednarodno izmenjavo študentov in krepitev stikov s tujino. Da sem naštel te stvari, nisem pogledal v nobena pravila – te stvari so legitimne, logične in vsak človek z diplomo v roki bi na tako vprašanje moral vedeti odgovor. Če še enkrat pomislim, bi bila za tak odgovor dovolj tudi zdrava kmečka pamet.
    Dandanes pa bodoči diplomant za naloge povpraša druge oz. jih začne iskat na internetu, kar je popolna katastrofa za Slovenijo. Šola je priprava na življenje. V življenju pa je treba plačevati tudi prispevke, sprejemati pomembne odločitve in potem še ustvarjalno delati. V življenju je potrebno živeti in preživeti. ŠOS s svojim življenjem skrbi za življenje študentov, zanemarja pa njihovo preživetje.

    Pa naj si še enkrat dovolim kritizirati ŠOS – če je organizacija kaj uničila, potem je uničila vrednote, ki v šolstvu pomenijo največ. Znanje ni več vrednota – pomemben je papir s katerim boš dobil službo. Tudi trud ni več vrednota – v Sloveniji je potrebno imeti veze in poznanstva. Čas ni več vrednota – saj je povprečen čas študija ravno zaradi nemogočih pogojev podaljšan v povprečju za tri leta, tudi po študiju ljudje večinoma bluzijo. Navsezadnje celo univerza izgublja na svojih prvotnih vrednotah – bojim se, da bo z dokončno izpeljavo bolonjske reforme prešla iz avtonomne ustanove v skupek stavb, ki ponujajo job training.

    Nove vrednote so postale denar, prosti čas in pa uspešno socialno življenje. Ampak tega sistem ne vzdrži. Kot kaže smo si popolnoma narobe interpretirali tisti rek od naših staršev: “Uči se, da ti ne bo treba delat!” Večina si razlaga ta stavek s sanjami o prostočasnih aktivnostih, le malo pa jih loči med tistim, kar angleži ločijo z besedama labour in work. Z diplomo v roki je potrebno delati celo več, kot brez nje. Ampak ustvarjalno delo (work) prinaša v življenje več veselja, kot delo za tekočim trakom (labour). S takšnim delom krepimo naše intelektualne sposobnosti in smo kljub utrujenosti na koncu delovnega dne zadovoljni, ker smo nekaj naredili. Če bi vsi šli v službo s takšnim odnosom, potem bi tudi delo postalo vrednota. Ampak ta vrednota je v zadnjem času v hudem konfliktu s tistimi, ki jih je vpeljal ŠOS. V kakšno krizo to zapelje novopečene diplomante pa pojdite pogledat na Zavod za zaposlovanje ali zgornja nadstropja prevelikih hiš na podeželju.

  • Odgovori seamus 20. 3. 2010 at 19:40

    Oćitno tisti vic o inženirjih kroži samo med viličarji 😀

  • Odgovori mala 20. 3. 2010 at 20:15

    Jaz se tudi strinjam z ukinitvijio študentskega dela!!Trenutno sem študentka 4.letnika in občasno tudi delam – ob vikendih, ker si drugače nebi mogla privoščiti študija, saj živim izven kraja študija in mi ob plačilu za študenta ostane 60€, in s tem se ne da preživet!!In sem za malo delo, ker menim da bo s tem majn večnih študentov.
    poznam veliko študentov, ki se s tem strinjajo 🙂
    Največi problem pa je tudi v prevelikem številu vpisnih mest na fakultetah, saj se jih dosti vpiše ker je danes “moderno” da študiraš ne pa doštudira!!

  • Odgovori Matic 21. 3. 2010 at 10:20

    @ Switch: moja izjava je bila predvsem v smislu tega, da smo ljudje v osnovi slabi (zato rabimo ustrezno vzgojo) in da če ne predpišeš nekih omejitev in zakonov oz. nalog, se bo prej ali slej našel nekdo, ki bo stvar izkoristil v svoj prid.
    Se zahvaljujem vsem za vaša mnenja, sem začel tudi sam malo drugače gledati na zadevo, če povzamem:

    1) Študentsko delo: strinjamo se, da naj bi bilo namenjeno pridobivanju izkušenj in referenc ter spoznavanju bodočih delodajalcev in ne služenju za eksistenco/luksuz.

    2) Cilji in vrednoste študentov: tu sem se najbolj zamislil, zelo dober komentar sta napisala Peter Zupan in Switch. Dejansko se borimo za to, da nas lahko še naprej izkoriščajo, ker so vrednote postale lagodno življenje, potovanja, itd in denar je postal neko gonilo družbe, brez katerega si ne znamo predstavljati ne družabnega življenja oz. socialne eksistence. Važno, da gremo na Erazmus, a ne 🙁

    3) ŠOS vs MVŠZ: počasi spredvidevam kje je nateg in koliko je v resnici tega denarja. Ne bom rekel, da so ljudje na ŠOSu skorumpirani in kajjazvemkaj, raje gledam na njih kot na žrtve sistema, ko ti pač vsi glavo obračajo v isto smer in ti govorijo, da drugače ne gre. Tu smo študentje preveč pasivni, ne znamo udarit po mizi in zahtevat boljše ravnanje s svojim denarjem… prodamo se za par žurov letno, o propagandi pred volitvami pa raje ne bi zgubljal besed. Dejansko od tega, da bo ŠOS imel manj denarja verjetno ne bomo nič bolj na izgubi (verjetno).
    MVŠZ: tu vidim problem v prevelikem številu vpisnih mest in posledičnem drobljenju financiranja. Mislim da je prav, da imamo 2-3 močne univerze, nikakor pa ne v vsaki vasi fakultete. Bolonjska reforma se kaže v precej slabši luči. Za podobno izobrazbo obstaja vsaj 3-4 različni študiji, ki se razlikujejo predvsem po tem, s katerim najlažje prideš do izobrazbe. Diploma postaja le še nek “certifikat za sposobnost opravljanja dela” in ne znak za kakovost delavca.

    4) Pogled na življenje: tu mislim, da se naša mnenja razlikujejo, vsak po svoje pač. Verjemite, da obstajajo poklici, ki zahtevajo 8-urno zbranost na delovnem mestu in so taki, ki tega ne zahtevajo, je pa zato treba 24h/d biti pripravljen, da ideje nekam zapišeš, začneš z realizacijo in so poklici, ko za en projekt delaš po 16/h na dan in potem dva meseca ne delaš nič… Mislim, da mora vsak človek v 8h dela zaslužiti za eksistenco in da ostalih 8h posveča drugim stvarem v življenju, ki so mu pomembne; konjički, družina,… Samo tako se lahko zagotovi, da boš delo opravljal spočit; da bo ostal PSIHIČNO IN FIZIČNO zdrav, da ne bo zapadel v depresijo in zasvojenost. Mogoče se vam to zdi smešno, vendar tekom študija srečujem veliko takih podobnih žalostnih zgodb in si ne želim končati na tak način.

    5) Izredni študij: definitivno ga omejiti, ker se fakulteta ne sme financirati iz takih sredstev. Moral bi biti dostopen ljudem po npr. 28. letu in vsaj 5 let delovnih izkušenj. Zakaj? Ker se s takimi “izrednimi študenti” razvrednoti moja REDNA diploma. Kot je chef prej dejal, je študij služba – če hočeš diplomo pač opravljaj dve ne pa ene in pol (absolutno pa ne sme to biti sredstvo da bogat razvajen otrok, ki ni do mature ugotovil, zakaj je to zrelostni izpit lahko vpiše na nek željen faks).

    Zaključek: reforma malega dela bo definitivno rešila težavo fiktivnega vpisa na študij, vprašanje pa je, ali bo rešila:
    a) število študentskih sob (ker ni konkretnih idej, kdo bo ta denar usmerjal in s kakšnim tempom)
    b) sistema vrednost (zadnjič sem razmišljal, da tak mestni mamin sinko se bo vpisal na faks, ga malo delal, malo ne, vmes bo lahko služil toliko, da si bo plačeval nek nadstandard in spet končal faks pri 26. letih)
    c)bolonjska reforma bo še vedno ostajala
    d)prav tako bo še vedno ŠOS brez “navodil” kako s tem denarjem.

    Se pravi, da če bomo položaj študentov res želeli izboljšati, bo za to treba storiti veliko več kot le zakon o malem delu. Bomo pa za to morali stopiti skupaj (predvsem) študentje in razmisliti, kaj želimo v prihodnje.

  • Odgovori seamus 24. 3. 2010 at 9:51

    Zanimiv naslov Financah:
    Študenti (ŠOU) in delodajalci v bran študentskemu delu. Kdo bi si mislil, da bodo skupaj potegnili 😈

  • Odgovori seamus 25. 3. 2010 at 9:07

    Ljubljanske študentske organizacije (ŠOU) očitno niti malo ne skrbi napovedana odprava študentskega dela. Skoraj nič ni ostalo tudi od varčevanja in nižanja stroškov, ki so ga napovedovali. Po naših izračunih so ena najdražjih organizacij v državi, ki bo letos za administracijo in plače porabila skoraj 40 odstotkov proračuna.

    Letos bo ŠOU od koncesijske dajatve (delo prek študentskih servisov) prejel 5,3 milijona evrov, kar je malenkost manj kot lani, je razvidno iz še ne objavljenega finančnega načrta ŠOU. Skupaj bo imela organizacija pol milijona več prihodkov kot lani, torej 7,6 milijona evrov. Za svoje delovanje (plače, administracija, material) bodo porabili skoraj 38 odstotkov proračuna oziroma 2,9 milijona evrov, kaže naš izračun.

    Za socialo bodo namenili celih 3,1% sredstev ali 0,24 miljona €.

  • Odgovori chef 25. 3. 2010 at 9:10

    Šokantno.
    Ampak jaz še vedno praivm, da večina študentov ni socialno ogroženih, zato jih sociala pač ne skrbi. Saj je niti ne razumejo.

  • Odgovori seamus 25. 3. 2010 at 10:04

    Seveda večina ni ogrožena (sem napisal stanje v najbolj ubogem študenstem domu v LJ, samo par ljudi je bilo na tem, da so morali malo delati). Samo zaradi manjšine se šlepajo tile lumpje potem na študenstko delo! Namesto, da bi z bistveno manjšim zneskom od administracije poskrbeli za te primere in ukinili študenstko delo, se ŠOU gre španovijo z delodajalci – to je absurdno!

  • Odgovori Kaja 31. 3. 2010 at 2:44

    Z umetnimi medijskimi vojnami so vas lastniki kapitala prav lepo naštimali. Malo se zaletavate v izbrisane, malo v Rome, zdaj v študente, ki so vam glavni krivci, da je vse šlo k vragu. Pa kaj, če so stanovanja predraga, pa kaj, če ni služb za mlade. Študentsko delo okriviš za hude finančne težave slovenske države, sprožiš prepire, s katerimi umakneš pozornost z resnejših problemov in to je to.
    Ko pa po uveljavitvi malega dela še zmeraj ne bo služb za mlade in bo za stanovanje še zmeraj potrebno postati suženj 30 letnega kredita, pa se sovražniki študentskega dela z vašimi zmanipuliranimi buticami pogreznite od sramu globoko v zemljo.
    Sram me je, da je dolg študij velik problem v državi, kjer se je z neodgovornim gospodarjenjem pogoltnih posameznikov naredilo hude dolgove, ki jih bodo seveda plačevali tudi tisti davkoplačevalski bebčki, ki zdaj pišejo primitivne poste proti študentom (NoMercy, lutka Barbika ima več v glavi, kot ti).

  • Odgovori pikica 31. 3. 2010 at 14:28

    Popolnoma se strinjam z napisanim. Sem šudentka oz. absolventka. In sama vem, koliko porabim na mesec. 100 € plačujem za študentski dom (to mi sicer plačajo starši), lahko bi plačevala tudi manj, če bi bila v dvoposteljni sobi. 160 € pa dobim štipendije, ki jo porabim večinoma za prehrano.
    In potem slišim predstavnike študentov, ki trobijo, da je 500 € na mesec premalo, da bi lahko študent preživel. Halo!? Potem pa vidiš pred študentskimi domovi parkirane takšne avte, da jih lahko samo gledaš. In na gostilniških terasah vidiš vsak dan iste ljudi, ki kofetkajo. Bodo morali pač malo bolj skromno živeti. Poznam kar nekaj študentov, ki delajo po eno leto ali več pri istem delodajalcu 8 ur na dan. Pri tem pa pozabljajo, da so njihove mame/očetje/tete … na zavodu, ker so brez službe.

  • Odgovori chef 31. 3. 2010 at 23:54

    @Kaja: Take patetike pa še ne! Opažam, da se študenti obnašajo podobno kot socialni poden s končano srednjo šolo – isti fatalizem in isto pizdakanje čez kapitaliste. In to naj bi bili ljudje, ki bodo čez 5, 10, 15 in 30 let furali državo oziroma gospodarstvo?

  • Odgovori Nergač » Podcenjeni študenti 7. 4. 2011 at 18:01

    […] študentskih proletarcih sem pred časom že pisal. Ampak dejanskega žalostnega stanja sem se zavedel šele zadnjič v neki […]

  • Odgovori Nergač » Manualna družba 21. 10. 2013 at 18:02

    […] vsak, ki ni popoln idiot. V vsem tem času ob študiju ne počne drugega, kot da občasno kelnari ali prenaša pohištvo za 4 evre na uro, potem pa z diplomo, ki je navadno skrpucalo, maha pred nosom neobstoječim […]

  • Komentiraj