Svinjska noga za pod glavo

Ena izmed narcisističnih zablod slovenskega naroda je, da je pogoj za pršut burja – in ne katerokoli območje s suhim zrakom – in da sta kraški in istrski pršut najboljša na svetu. Zadnjič sem očetu zaročenca moje sestre – ali za to relacijo obstaja ustrezen izraz? – začel razlagati o postopku sušenja pršuta, kot da je to neka avtohtona mediteranska posebnost, kar je izpadlo, kot da bi mu razlagal, da je bicikel prevozno sredstvo z dvema kolesoma, gnano s človeško močjo prek nog, pedal in prenosa na zadnje kolo. Na Norveškem solijo, prekajujejo in sušijo jagnječja stegna, proizvodu, ki ga potem režejo na tanke kose, pa pravijo fenalår. Skratka, nič posebnega nismo, je pa res, da istrskega in kraškega pršuta ne morejo delati nikjer drugje kot v Istri in na Krasu, čeprav glede na izkušnje s teranom ni izključeno, da se to v prihodnosti ne bi moglo zgoditi tudi kjerkoli drugje.

Seveda ne pravim, da sta istrski in kraški pršut zanič, dejstvo pa je, da iz pršuta marsikje potegnejo precej več, posledično pa tudi več zaslužijo. Če hočete okusiti nekaj več, obiščite Dobrote.si na Tavčarjevi v Ljubljani in osebju povejte, da sem vas poslal jaz, da bom naslednjič dobil deci rdečega.

Kakorkoli, prodaja se začne pri promociji in to Španci obvladajo. V svetu množičnega turizma za ljudi, ki svojega časa za dopust ne investirajo v to, da bi se naučili, videli, okusili, spoznali nekaj novega ali vsaj nekaj naredili za svoje telo, je mogoče v trgovinah s spominki opaziti blazno bizarno robo. Blazine v obliki pršuta, ki so od daleč videti še preveč avtentično! Za sedem evrov.

Prejšnja objava Naslednja objava

6 komentarjev

  • Odgovori Seamus 31. 3. 2017 at 19:51

    O hudo!
    Glede sušenja pršuta pa ko bom imel svojo bajto se bom na strokoven način šel tudi to. Klobase mi uspejo že v kleti v bloku, pršut zdrži notri skoraj eno leto (pa bi še več, če ga ne bi pojedli). Brez konzervansov, samo sol. Jaz sem mnenja, da je to včasih uspelo samo na Primorskem (glede na bližnjo okolico), ker se vsi ljudje niso ravno spoznali in niso imeli možnosti imeti pravih pogojev, tam pa je narava sama poskrbela za boljše razmere. Ker tisti bla bla o burji, je bolj ali manj en velik marketinški nateg.

  • Odgovori Matej Zalar 31. 3. 2017 at 20:40

    Če bi bil pršut neposredno izpostavljen burji, ne bi bilo od njega nič. Point je izključno v suhem zraku, ja, tega pa prinaša burja.

  • Odgovori Sabina 31. 3. 2017 at 20:57

    Ampak te krače…
    Danes ujela pogovor o blazinici… zajček z ušeski in ‘učkami’… pa mi je bilo čist’ mimo. No, tale je hujša 😉

  • Odgovori filmoljub 1. 4. 2017 at 12:58

    Itak, da Španci obvladajo (Serrano, pa to). Mimogrede: tudi Italijani imajo odličen pršut. Toliko o teh naših “nacionalnih ponosih”, za katere naredimo tako veliko pozitivne mednarodne promocije. Po mojem bi Hrvatje z lahkoto patentirali Triglav, planiko in kranjsko klobaso za svoje avtohtone dobrine.

  • Odgovori Matej Zalar 1. 4. 2017 at 20:38

    @Sabina: A blazinica v obliki pršutka?

    @Filmoljub: Saj kranjsko klobaso je skoraj uspelo zaščititi Avstrijcem 🙂

    • Odgovori Boki 2. 4. 2017 at 8:55

      Ja pa nekako bi si jo se zasluzili. Ce gres kot tujec v Gracec za kranjsko klobaso takoj zves, ce gres pa v Ljubljano pa mogoce zgolj po naklucju..

    Komentiraj