Tako vidim svet jaz (1997)

Brez napak, razen v naslovu! Ker pri tistih tonah nafte se je zmotila tovarišica, seveda so tone nafte množina. Če sem bil kot pubertetnik glede izobraževanja razpoložen optimistično, pa sem bil precej bolj črnogled v zvezi s prihodnostjo planeta. Očitno nas čaka samo še slabih 30 do 40 let udobnega življenja, potem pa bomo morali pod zemljo ali na Mars.

1. Šolski spis
Tako vidim svet jaz

Tik po rojstvu je bil za vse nas svet majhna sobica v porodnišnici. Bolj ko smo rastli, bolj smo ga spoznavali. Danes ga že dobro poznamo, vendar ga še spoznavamo. Nikoli pa ga ne bomo spoznali do potankosti. Spoznali bomo le majhen, majhen delček sveta.

Sam mislim, da je svet v današnjem času močno pokvarjen. Mnogi so lačni, nimajo strehe nad glavo. Samo 1/5 nas živi v urejenih razmerah. Pred kratkim je v Sloveniji bila vojna. Kratka, toda vojna je bila. Slovenci smo imeli srečo, da je bila vojna kratka in da ni zahtevala veliko žrtev, tako kot npr. na Hrvaškem in v Bosni, kjer je bilo res veliko žrtev. Tudi otroci, ki so morali pobegniti iz svoje domovine in morda niso nikoli več videli svojega očeta.

Veliko primerov pa je, da je mesto zelo razvito, tako vsaj izgleda na zunaj, v resnici pa je v njih veliko nasilja, tudi med mladino. Koliko ljudi si vzame življenje, kolikim ga odvzamejo drugi.

Velike probleme povzroča svetu, v katerem živimo, onesnaženje. Nemalokrat opazimo, kako se iz visokega dimnika tovarne vali gost, črn dim in onesnažuje naše okolje. Vendar pa je to še najmanj. Milijoni se vozijo po svetu z avtomobili, ki so večinoma brez katalizatorja. Veliki tankerji, ki vozijo preko širnih oceanov, nemalokrat nasedejo na čeri, ali se jim zgodi okvara in tone nafte se razlijejo po morju in pomorijo številne, nedolžne živali.

Tudi ozon je ogrožen. Skozi velike, ozonske luknje prodirajo škodljivi sončni žarki, ki povzročajo raka.

Svet si v prihodnosti nemalokrat predstavljamo zavit v črn, onesnažen zrak, neprimeren za rast rastlin ali za življenje živali in človeka.

Po moji predstavi bomo čez kakšnih petdeset – šestdeset let živeli v rovih in kleteh skopanih pod zemljo. Samo tam bo primerno okolje za življenje. Zrak bodo izdelovale podzemne tovarne, vendar bo ta zrak suh. Težave bodo nastopile, če se bo taka plinarna pokvarila. Sončili se bomo lahko samo pod solariji, jedli pa bomo hrano v tabletah. Voda bo umetno izdelana, imela bo malo mineralov …

Če si bomo kdaj zaželeli na površje, se bomo morali obleči v nekakšne skafandre, ki bodo imeli na čelad vezorje proti UV žarkom. Po površju se bomo prevažali v osebnih raketah, pod površjem pa s podzemeljskimi vlaki.

Morda pa bo znanstvenikom uspelo naseliti življenje na katerem od drugih planetov ali naravnih satelitov, npr. na Luni ali na Marsu. Morda bomo živeli celo na velikih, umetnih satelitih, morda si bodo v Ameriki omislili nov projekt: izdelali bodo nov planet.

Skratka, svetu se ne obeta nič kaj prijetno življenje, zato se moramo za bivanje potomcev na Zemlji močno potruditi.

Izvirnik: Tako vidim svet jaz

Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori Seamus 13. 4. 2015 at 13:27

    Zajebano! In to že skoraj 20 let.

  • Odgovori Janč 13. 4. 2015 at 22:47

    Dobro so te tedaj prestrašile tovarišice učiteljice…

  • Komentiraj