Televizija na poziv

Televizorja nimam in ga tudi nočem imeti. Živcira me že sam po sebi kot predmet prevelikih dimenzij, ki zavzame preveč prostora, ki ga je mogoče porabiti na tisoč bolj estetskih ali praktičnih načinov. S stanovanjem sva na primer dobila tudi televizor in ob vseh težavah, ki ga prinaša prenova, je ena od težav prav to, kam umestiti prekleto škatlo tako, da ne bo zavzemala elitnega prostora v stanovanju od fotelja do nasprotne stene. Ena od redkih stvari, v katerih se popolnoma strinjava je tako načelno mnenje, da pri hiši sploh ne bo televizorja. Pa še naročnine potem ni treba plačevati.

Še manj kot RTV Slovenija pa si želim nekemu ponudniku plačevati za storitev prikazovanja desetin televizijskih programov, od katerih je velika večina popolnoma, preostanek pa  pretežno butastih. Na dopustu sva sicer imela televizijo, ker nisem hotel zamujati Toura in nekega dne sva, podprta z več špricerji kot običajno, televizijo prižgala še zvečer. Popolnoma trezna in v okolju, kjer ne bi imela preveč časa, tega ne bi naredila, a tudi v prešerno navihanem stanju ni bilo mogoče gledati slovenskih komercialnih postaj – dopuščam pa možnost, da bi šlo, če bi se napila na mrtvo in zaspala. Kakorkoli, na kanalih nacionalne televizije ni bilo dosti bolje, še najmanj slaboumen pa se je zdel, paradoksalno, parlamentarni program. Na enem kanalu so bile Melodije morja in sonca. Tega sranja sploh ne bom komentiral. To ni za normalne ljudi.

Na drugem kanalu pa se je debilno afektirana Zvezdana Mlakar pogovarjala s Heleno Blagne, ki očitno trpi za enako motnjo ali pa se samo tako dobro prilagaja okoliščinam. Tudi to ni za normalne ljudi, je pa res, da sva si zadevo ogledala od začetka do konca in ob tem nekajkrat skoraj krepnila od smeha. Ni pa smešno, ko se spomniš, da to predvaja nacionalni medij, ki naj bi ponujal kakovostne vsebine, ne pa samopromocijskega materiala za stalno abonirane voditelje, tretjerazredne pevce, uvele pevke,  ki so bile glasbene prvokategornice pred petindvajsetimi let in še bolj uvele igralke v vlogi voditeljice, ki je na svoje bebavo vedenje celo ponosna. Kot da bi nacionalko zvečer gledale samo še slaboumne stare babure. To verjetno ni daleč od resnice in če je cilj Televizije Slovenija  izgubljati gledalce, ki jih je že tako ali tako težko prepričati, da bi sploh gledali televizijo, četudi ponujajo ogled za nazaj, potem želim srečno in kar tako naprej.

Včasih je treba videti največje sranje, da ugotoviš, da je res sranje in da ti ne pride na pamet, da bi ob naročnini za internet sklenil še naročnino na televizijo, ker kombinacija itak ne stane skoraj nič več.

In zakaj bi se pustil nategovati ponudniku telekomunikacijskih storitev, ki naj bi domnevno dvignil ceno storitev, ker si drzne lastnik dveh izmed najbolj slaboumnih slovenskih komercialnih kanalov zaračunavati operaterjem uvrščanje v programsko shemo? Za kaj takega nisem pripravljen plačati niti centa že iz principa in ob tem me jezi samo nenačelnost večine ostalih naročnikov, ki samo nergajo po bifejih, da bi se odpovedali ponovitvam Policijske akademije, kuharskim šovom ter Darji Zgonc in Ediju Pucerju, jim pa še na misel ne pride.

Že dolgo se čudim temu sistemu plačevanja za možnost ogleda desetin programov, ki jih nihče ne gleda. Med vsem programjem, ki mi ponuja bolj ali manj slaboumne informativne, edukativne, kulturne, prodajne, humorne, lokalne, športne in filmske vsebine, sem v zadnjih desetih letih gledal skoraj izključno Eurosport, ki prenaša skoraj vse športe, ki me sploh zanimajo in sem si zanje pripravljen vzeti čas – a ne nujno oziroma skoraj nikoli v času neposrednega prenosa.

Šele pred kratkim pa sem ugotovil, da naročnina na Eurosport Player stane pičlih 2,90 evra mesečno oziroma pičlih 29,90 evrov letno, za ta denar pa lahko gledam šport tudi na telefonu ali pa na platnu, če bi ga imel. Odprl se mi je nov svet. Nisem vedel, da je tako poceni, torej več kot štirikrat ceneje od mesečne RTV-naročnine oziroma celo več kot petkrat ceneje od letne RTV-naročnine. Ne pravim, da je RTV-naročnina predraga. Čudi me, da Eurosport cene ne zasoli. Če ni obvezno, naročniki verjetno niso pripravljeni plačati več. To je po svoje žalostno, je pa tudi zaskrbljujoče.

Prejšnja objava Naslednja objava

10 komentarjev

  • Odgovori FoX 24. 8. 2017 at 6:44

    Kot kažejo trendi gledanosti še posebno med mlajšimi nevem-že-katera-črka generacijami TVja nihče več ne gleda klasično – se pravi sedi pred veliko škatlo med 18-22, ter gleda kar mu ponudijo. Prihodnost je vedno bolj “on-demand” se pravi, da uporabnik gleda samo tisto kar želi in kadar želi, kar so seveda omogočile tablice, telefoni in velike količine prenosa podatkov. In tukaj vedno bolj vstopajo Netflixi in Youtubi. Tako, da v bistvu so uvele pevke in igralke pravzaprav logična izbira saj je tudi ciljna publika že precej uvela :D.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 8. 2017 at 9:37

    Ja, to je jasno. Ampak temu se mora prilagoditi tudi na primer RTV Slovenija. Z nekim budgetom pač ustvarjajo oddaje in festivale, ki so popolno sranje in ga gleda samo izumirajoča generacija, seveda pa potem ni oddaj, ki bi jih mlajši gledali kadarkoli bi jim to pač ustrezalo.

    Zvezdanino sranje si lahko midva na zahtevo ogledava kadarkoli, ampak tega ne bova naredila, če že ne zato, ker nisva dovolj nora, pa zato, ker za kaj takega nimava časa nikoli.

    Me je pa presenetilo, da je v primerjavi z nekaterimi drugimi oddajami na RTV4D to sranje celo med bolj gledanimi. Tega pa jaz ne morem razumeti drugače kot s cinizmom.

    A ne glede na vse – gledalci teh oddaj bodo izumrli, a nacionalki se bodo pa še naprej izgovarjali na zaostreno konkurenco in premajhna sredstva, po drugi strani pa lahko jaz večino produkcije RTV Slovenija gledam na zahtevo brezplačno in mi pri tem niti ni treba plačati RTV-prispevka. Seveda pa za tak program, kot je, ne bi plačal niti za RTV4D. Zakaj? Zato, da me Bobovnik dela živčnega? Da gledam ves čas ene in iste abonirane goste, ki razpravljajo o enih in istih temah?. Zato, da poslušam, kako se Tanji Gobec zatika jezik in kako voditeljica najboljše slovenske informativne oddaje ni sposobna niti enega stavka povedati tako, da bi imel rep in glavo? Da poslušam histerične novinarke, ki se derejo enako kot kolegice s komercialnih postaj? Hvala lepa. Ko bom imel kuhinjo drugje, kot imam računalnik, verjetno tega ne bom več gledal, ampak se bom v bifejih informiral preko časopisja, ki je sicer tudi za en drek, zato pa se na to niti ne naročim, čeprav bi se rad.

  • Odgovori J 24. 8. 2017 at 11:05

    Težava je bolj v tem, da je skoraj nemogoče dobit samo dostojno internet naročnino brez TV/telefon v paketu.

  • Odgovori Spam 24. 8. 2017 at 12:47

    Kakor obrneš se že sedaj švercaš ;). V prekršku si že, če imaš radio v avtu.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 8. 2017 at 14:20

    Saj radio bom pa plačeval. Navsezadnje je tudi edini medij RTV Slovenija, ki mi ne gre na živce.

  • Odgovori J 25. 8. 2017 at 9:23

    Tole kar paše zraven: http://newatlas.com/fragmented-streaming-services-when-is-too-much/51041/

    Če res gledaš samo eurosport ok, če bi rad še kaj več je pa vedno večja zmeda naročnin.

  • Odgovori Antietatist 25. 8. 2017 at 11:24

    @Spam ima prav. Po debilni zakonodaji si zavezanec za RTV prispevek že, če poseduješ kakršnikoli napravo, ki omogoča spremljanje TV programa. Torej tudi računalnika, tablice, telefona. Dejansko se moraš zlagati in izjaviti, da takih naprav nimaš, da imaš mir. Zdaj, ko signal ne gre več po zraku, sklepam da se ne da več preverjati, včasih pa so okoli hodili neki kontrolorji in kao merili signal – a v blokih menda tudi včasih tega ni bilo mogoče zanesljivo izvajati, pri individualnih hišah pač.

  • Odgovori Matej Zalar 26. 8. 2017 at 18:27

    @J: Jaz niti nimam časa gledati vsega tega. Izkoristil sem sicer Netflixovo promo obodobje, a sem ugotovil, da tam ne najdem ustreznih vsebin za svoj okus. S TV-naročnino se mi sicer ne zdi nič narobe, ampak pošteno bi bilo zaračunavanje po programu. Naročnik izbere kaj hoče gledati pa naj bo to 1 program ali pa 150, pri čemer je cena naročnine seštevek cen teh programov. Ne pa da je moj oče plačeval neko programsko shemo, potem sva pa ugotovila, da ta shema ne zajema tistega, kar bi pravzaprav rad gledal. Shemo je potem spremenil kar po telefonu, poleg dveh programov po svoji želji dobil še nekaj deset brezveznih, cena naročnine pa je poskočila brutalno. Zato, da lahko jaz na obisku gledam tenis? Hvala lepa, odslej bom prinesel laptop in pač gledal na 15,4 inče.

    @Antietatist: Kaj pa vem … pred časom sem dobil domov ogromno polo, recimo formata A1, na kateri so mi vljudno zagrozili s takšnimi in takšnimi posledicami, če se bom zlagal, da nimam televizorja/TV-sprejemnika/karkoli – se ne spomnim točne formulacije, ampak domnevaal sem, da je mišljen televizor. Pri vsej svoji funkcionalni pismenosti, ki je nadpovprečna, nisem mogel nikakor resno domnevati, da me sprašujejo po telefonu ali računalniku, zato sem gladko izjavil, da tega nimam – kar je tudi res. Položnic ne dobivam in sem doslej prihranil že kakšnih 1300 do 1400 evrov. Škoda samo, da tega denarja nimam na računu 🙂

  • Odgovori Spam 8. 9. 2017 at 10:14

    Ministerstvo za kulturo pripravlja zakon, da bi obesila pavšal za plačevanje RTV prispevka na vse državljane.

    http://www.zurnal24.si/slovenija/kulturno-ministrstvo-razmislja-rtv-prispevek-bi-placali-glede-na-dohodek-296566

  • Odgovori Matej Zalar 8. 9. 2017 at 22:22

    Odlično, še en način kako izenačiti prihodke tako, da bo vsem ostalo enako denarja.

  • Komentiraj