Top Kickstarter Shop

Zdi se, da so platforme za množično financiranje v dobrim idejam nenaklonjenih krajih in časih edina možnost preboja mladih inovativnih grebatorjev, kakršnih je slovenska gruda dala več, kot si lahko mislimo ob pogledu na statistike o brezposelnih visoko izobraženih mladih. Včasih se zdi, da je slovenski narod na Kickstarterju celo uspešnejši kot v športu. Morda bi lahko za promotorje države oklicali tudi izumitelje in oblikovalce, ki Slovenijo svetu predstavljajo s pohištvenimi, okrasnimi, fotografskimi, kuhinjskimi, kolesarskimi in praktičnimi ali povsem nekoristnimi presežki. Sicer za te inovativne in uspešne ljudi nihče ne ve, da so Slovenci, a saj to nikogar ne zanima, kot tudi nikogar ne zanima, iz katere države prihajajo Tina Maze, Anže Kopitar in Goran Dragič. Ali Katarina Čas.

Nova zvezda Kickstarterja, kot uspešne projekte poimenujejo sicer pesimistični slovenski mediji, torej prenosna šal’ca za kofe Goat Mug, je po mojem krasen proizvod, ki ga imel bi tudi jaz, saj je lep in najverjetneje tudi praktičen. A žal je ne potrebujem, ker me nikakor ne mika, da bi pol litra brozge iz Starbucksa prenašal v iz reciklirane torbe bingljajočem rogu. Morda bi ga vseeno kupil, če le ne bi postal tako preklemansko popularen, kot allstarke ali letošnjo zimo tisti rumeni zimski čevlji, ki jih nihče ne zaveže. Ob tem me moti še nekaj drugega in to je bulšit, ki mu marketinški strokovnjaki pravijo dobra zgodba ali preprosto zgodba.

Kickstarter me počasi spominja na pristop Studia Moderne iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki se je izkazal za enega najuspešnejših konceptov za prodajo popolnega sranja popolnim bebcem, ki verjamejo popolnim bebavostim o neprebojnih očalih, čudežnih telovadnih in drugih orodjih ter ekspresnih mešalcih in ki imajo bugiribo za zabavno idejo, pojoči adventni venček pa za višek estetike. Kot jajce jajcu podobne reklame, ki smo jih gledali med šolskim bolniškim dopustom, so nas počasi začele zabavati, Sandi Češko pa je z množičnim nategovanjem naivnežev postal milijonar, ki ga slovenski novinarji sprašujejo, kako mu je uspelo, nikomur pa ne pade na pamet, da bi o plačah povprašal njegove zaposlene, ki sprejemajo reklamacije za pokvarjene čudežne sesalce.

Model Top Shopa je bil lahko uspešen za nategovanje analogne generacije, medtem ko digitalna generacija zahteva bolj prefinjen pristop. O tem je v Spetku z Anžetom Miklavcem , ki si je izmislil Goat Mug, spregovoril Šalehar. Obvezno je vsaj enkrat uporabiti besedo sustainable in čim večkrat awesome, nekdo na Twitterju pa je tudi pronicljivo prišel do ugotovitve, da k uspehu pripomore še hipster. Ob perverzni marketinški penetraciji je potem nekaj malega odvisno še od sreče in tako imamo trenutno na Kickstarterju dva precej podobna, a različno uspešna projekta: set štirih štamprlejev v obliki kozjega roga in prenosno skodelico za kavo v obliki kozjega roga. Idejka je v obeh primerih unikatna, a iz štamprletov ne pijejo bradati ali brkati možje (za dober denar me lahko najamete).

Osebno nikoli ne bi kupil nečesa, kar se mi zdi predobro, da bi bilo resnično – če produkt sploh še ni v prodaji, pa sploh ne. Nekateri proizvodi na Kickstarterju me kar preveč spominjajo na ploščo za odmrzovanje hrane ali na sete nožev, ki jih sploh ni treba brusit. Inteligentna ponev, s katero lahko vsakdo perfektno skuha okusen obrok? Naprava, ki telefon spremeni v osebni računalnik? Odprava na luno za vsakogar? Wüf, najpametnejša pasja ovratnica na svetu?

Težava je tudi v tem, da sem Slovenec in preprosto nimam dovolj denarja, da bi za 99 dolarjev kupil ovratnico, za katero vem samo to, da je najpametnejša na svetu, ne izvem pa, ali bo vzdržala popadljivo psico, ko se sreča s sosedovo popadljivo psico. Še težje pa je Slovencu prodati dizajnersko leseno jajce ali plastičen kozji rog, saj približen nadomestek dobi kar na domačem dvorišču, v skrajnem primeru pa lahko izdela tudi sam. Sam se ob teh projektih vedno vprašam ne samo o praktičnosti, ampak tudi o možnostih realizacije. Ljudje dobijo idejo, s pomočjo hipsterja, izkušenega snemalca in pisca jim uspe pridobiti trikrat več sredstev (in trikrat več naročil), ko jih vprašaš, kdo bo vse to izdelal, pa sicer ne priznajo, da nimajo pojma, ampak pet pred dvanajsto »še iščejo izvajalca«. Pa bo vaš izjemen produkt izdelan v Sloveniji? »Tega še ne vemo.« No, tem ljudem zaupam točno toliko kot Sandiju Češku. Tudi za LL stol – ideja zanj se mi je najprej zdela simpatična – se je namreč navsezadnje izkazalo, ne samo, da ga nihče noče izdelovat, ampak da je pravzaprav neuporaben.

Kaj torej prodaja te proizvode? Uporabnost ali potrošniška blaznost?

Prejšnja objava Naslednja objava

13 komentarjev

  • Odgovori Rak stari 15. 12. 2014 at 20:29

    Dobre in aktualne teme si se lotil. Sam takim ponudbam ne nasedam, skoraj nikoli. Ampak, ko pa so bile pred mnogimi leti bolečine v hrbtenici le prehude, sem se pa za kosmodisk le odločil, a pri njem cenim le tisto drgnjenje ob hrbtenico, kar malo poživi krvotok. Sicer pa je za zdravje pomembno le gibanje, gibanje in še enkrat gibanje.

  • Odgovori Turist, ...ne hecam se 15. 12. 2014 at 20:58

    Večina takih produktov je res neuporabnih. Nekoč je žena na TopShopu kupila komplet za beljenje, kjer je barva v ročaju. Belo je bilo vse razen sten. En drug bolj star patent pa je bil kar uporaben predvsem v vogalih.

    Zanimivo pri teh zmazkih je to, da je reklama tako agresivna, da slab glas ne seže niti v drugo vas. Ker pa je način reklame od ust do ust že zdavnaj zastarel, nam ne kaže nič dobrega.

    Treba se je držati starih, desetletja in stoletja preizkušenih stvari, pa bo.

  • Odgovori Seamus 16. 12. 2014 at 0:13

    No, tole si napisal naravnost odlično!
    Dobil si skoraj vse primere, ki se jih sploh spomnim. Pozabil si edino na Energy Saver Pro:
    http://seamus.blog.siol.net/2013/11/05/nateg-imenovan-energy-saver-pro/
    In pa tiste odganjalce voluharjev / miši / os / nadležnih tipov in sploh vsega kar ne maraš.

  • Odgovori filmoljub 16. 12. 2014 at 14:51

    S tem prispevkom si zares zadel žebljico na glavico, bistvo pa z ugotovitvami o pristopu Studia Moderne oz. konceptu Top Shop. Ampak saj folk že dolgo ni več tako neumen — ali pač? — in sprašujem se, kako je mogoče, da taki nategovalci sploh še obstajajo? Ker so nakopičili dovolj v zlatih časih? Kako je recimo mogoče, da nas še vedno posiljujejo z reklamami in oglasi, ki jim pa res že dolgo nihče več ne naseda? Je na delu nekakšna izkrivljena logika ponudbe-povpraševanja oz. ali (tudi) ta koncept v Slovenistanu pač deluje drugače kot v razvitem svetu?

    Ko zasloviš kot država nategunov, se je tradicije težko znebiti.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2014 at 20:02

    OK, vsi omenjate samo Top Shop. Strinjam se, to je nateg prve klase, ampak to je stara zgodba – ki, to je res neverjetno, še kar traja. Še bolj neverjetno je, da slovenski mediji Sandija Češka hvalijo kot absolutnega genialca, pri čemer je dane sočitno pomembno biti zgolj prvi na lestvici najbogatejših Slovencev, manj pa to, ali si do tega uspeha prišel zato, ker si družbi dal nekaj koristnega ali preprosto zato, ker si najprej študente, ki to po telefonu prodajajo za par evrov, potem pa še uboge penzioniste, ki verjamejo vsemu, kar vidijo na televiziji.

    Ob tem bi se tudi vprašal o poslanstvu podjetja zakoncev Login, ki je svetu dalo govorečega Toma, popolnoma bedast produkt, ki ne služi popolnoma ničesar, sta pa z njim postala najbogatejša Slovenca.

    Ampak, kaj pa Kickstarter? Kakšna je pravzaprav razlika? V tem, da znajo podporniki na Kickstarterju uporabljati internet, kupci na Top Shopu pa zgolj telefon?

  • Odgovori peterc 16. 12. 2014 at 22:28

    Zakaj taki ljudje (ala Cesko ali Loginova) ne bi bili genialci? Verjetno niso edini, ki so se spravili “nategovati” ciljne publike s produkti brez druzbenih koristi. Seveda dopuscam moznost, da se jim uspeh totalno posrecil, je pa tudi mozno, da so pac boljsi prodajalci, podjetniki od kopice ostalih, ki so poskusili.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2014 at 22:33

    NIkakor jim ne očitam, da so neumni, prej nasprotno! To, da zdaj Češko velja za vzorčen primer, kako je treba zaslužit denar in da se ga celo postavlja za zgled tistim, ki jim to ni uspelo, je pa skregano z logiko mojih vrednot. Zakonca Login v to ne bi mešal, ker s svojimi produkti ljudi vendarle ne nategujeta na vsiljiv način Studia Moderne, s katerim je Češko denar puli iz tošlov tistim, ki ga najbolj potrebujejo.

  • Odgovori Azra . 17. 12. 2014 at 0:20

    Matej, pa vendar so bili v teh letih “krize” zelo uspešni. Kar pomeni, da so bili sposobni.
    Gre pa tudi meni na živce Studio Moderna s svojo vsiljivostjo.

  • Odgovori Roman 17. 12. 2014 at 6:54

    Jaz ne vidim bistvene razlike med Top Shit ali mačkom Tomom in med izdelki Apple-a. Samo da so slednji bolj fensi in dražji, da bi pa lahko rekel da je recimo iPhone nekaj, kar je družbeno koristen izdelek? Prej nasprotno.

  • Odgovori Matej Zalar 17. 12. 2014 at 8:49

    @Roman: Seveda je bistvena razlika: Applovi izdelki in Talking Tom funkcionirajo vrhunsko, emd tem ko so Češkovi izdelki večinoma popolno sranje in sploh ne opravljajo svoje funkcije.

    Žal je pa tako, da danes povpraševanje ne spodbuja ponudbe, ampak obratno.

    @Azra: Seveda so bili uspešni. Neumni kupci obstajajo tudi med krizo, te izdelke so pa vedno kupovali tisti, ki nimajo veliko denarja in jih je praviloma preprosteje nategnit.

  • Odgovori tamintam 17. 12. 2014 at 11:29

    Zakaj je uspešnost nujno povezana z denarjem, ki ga zaslužiš? Kaj je potem z lopovi in prevaranti?
    Zdi se mi narobe, da ljudje obogatijo, konec koncev, bi lahko stvari prodajali ceneje, ne? Vsekakor se zavedajo, da lupijo stranke! Ampak po drugi strani, dokler ne govorimo o kruhu (hm,hm, Tuš, Agrokor, Walmart, Aldi,…) so to večinoma povsem nepotrebne reči in če ljudje kupujejo, zakaj pa ne?
    En lep primer je Bill Gates. Kujemo ga v zvezde, kako uspešen poslovnež je bil – praktično genij, v resnici si je pa z umazanimi metodami priboril monopol in povprečen software prodajal drago. Torej nategnil nas, ki ga častimo!
    A so to ideali, h katerim stremimo?!

    @filmoljub:
    Ne vem, od kje sklepaš, da smo zasloveli kot država nategunov. OK, mogoče za bosanske delavce, ampak za te nam je itak vseeno …
    Kot je napisal @chef, ljudem je vseeno iz kje je Studio Moderna ali izumitelji GoatMuga. Nategi na Kickstarterju in navdušenje nad njimi ter nekritičnost medijev niso samo slovenski problem:
    http://hackaday.com/2014/09/04/scribble-and-the-failings-of-tech-journalism/
    (predvsem zadnji del)

  • Odgovori filmoljub 17. 12. 2014 at 11:57

    @tamintam “Od kje sklepam”, da smo država nategunov? Dej lepo te prosim, daj si pri strokovnjaku pregledat smisel za realnost. Smo greznica tretjega sveta, kjer se “zaslužek” pač enači s tem, da za to nekoga pač nategneš. Seveda ne trdim, da so nateguni vsi; ampak najbolj žalostno je dejstvo, da v nategovanje drugih človeka ponavadi sili sam idiotski (gospodarski in družbeno-politični) sistem s svojimi normami in vrednotami, ki je verjetno najslabši v zgodovini človeštva.

  • Odgovori Matej Zalar 18. 12. 2014 at 9:38

    Točno tako. Že ko postavljaš ceno, jo moraš postavit nategunsko, naročnik ve, da ga nateguješ in ceno zbije nekam v območje realnega, seveda odvisno od pozicije moči, ker lahko se zgodi, da te tudi naročnik nategne in potem s stisnjenimi zobmi delaš za slab denar.

    Če si poštenjak in že v izhodišču postaviš realno ceno, no, potem pa ne boš nikoli bogat 🙂

  • Komentiraj