Traktor. Kralj sostrskih ulic.

Pred časom sem se s kolesom miroljubno izgubljal po Sostrem. Na pot mi je prišel star traktor v tako obupnem stanju, da verjetno sploh ni dosegal norm za udeležbo v cestnem prometu. V bistvu me je malo izsilil, po mojem zato, ker somu slabo delovale zavore – ali pa sploh ne. Prevažal je balo sena, skoraj večjo od traktorja samega. Pravilno sem ga prehitel po levi, upoštevajoč možnost, da bo zavil levo, na dvorišče.

Izvedel je točno ta manever.

Situacija niti ni bila nevarna, kajti ta stroj tako ali tako ne more razviti niti hitrosti kolesarja, a voznik je tako pobesnel, da sem se najprej raje umaknil na varno razdaljo.

Žmigavec sem videl tudi jaz, a prepozno, ko sem že prehiteval. Prej ga nisem mogel, kajti pred menoj je bila le ogromna bala, ki se je premikala na nečem pokašljujočem. Žal kmetu tega nisem mogel dopovedati ne zlepa, ne zgrda, ko sva že vpila drug na drugega čez celo vas. Bizarnost dogodka me je spravila v dobro voljo, pa me je popadel smeh, kar je nesrečnik verjetno razumel kot posmeh, tako da je od besa skoraj zaribal.

Verjetno me ne bi razumel niti, če bi zlezel dol s stroja in si situacijo ogledal z zadnje strani.

Saj veste kakšni so ti kolesarji. Na njegovi cesti.