Trnova pot v Nkob

S Tilnom sva včerajšnjo etapo podaljšala in začela izpred hotela, tako da zjutraj na spremljevalni tovornjak ni bilo treba naložiti najinih koles. Včerajšnji nasprotni veter na rahlo vzpenjajoči se cesti se je zjutraj ugodno obrnil, poleg tega sva se večidel poti spuščala, tako da sva prvih 35 kilometrov prevozila v slabi uri in na lokacijo prišla še preden so razložili kolesa. Potem smo zavili na makadam in večidel poti nas je spremljala kamnita puščava, posejana z redkimi arganovimi drevesi.

Maroko_DSC_7128

Nekaj časa smo vozili tudi po enoslednicah.

Maroko_DSC_7160

Ves čas smo sledili vznožjem skalnih gora, nekatere so razpotegnjene v daljše grebene, druge so osamelci, med katerimi vodijo kratke suhe doline.

Maroko_DSC_7180

Pregled terena:

Maroko_DSC_7176

Sem ter tja smo spet zavili ob kakšno oazo.

Maroko_DSC_7184

Skreniti s ceste pa je tukaj očitno skrajno problematično, kajti takoj se začnejo težave z defekti. Včeraj smo jih dobili prav vsi. Nekateri ne samo enega. Trni proizvedejo tako majhne luknjice, da zračnica spušča prav počasi, ampak včasih je lukenj tudi več in gre zrak v zrak nekoliko hitreje. Tereni so bili lepi, ampak malo smo bili živčni. Da defekti spadajo h kolesarjenju? To naj bi bila tolažba? Fakof!

Maroko_DSC_7200

Ker smo se z glavne poti preselili v sosednjo dolino, smo zanko zaključili čez hribe, a vzpon ni bil pretirano dolg, mogoče sto metrov višinske razlike pod daljnovodi.

Maroko_DSC_7216Maroko_DSC_7220

Na najlepšem delu pa sem med palmami na fotografiji načeto zračnico dokončno prebil še jaz.

Maroko_DSC_7223

Potem se je k sreči umirilo. Ne bom rekel, da je bil trud z dolgotrajnim menjavanjem zračnic, vsakič je namreč treba temeljito pregledati plašč, poplačan, prav gotovo pa je bilo lepo.

Maroko_DSC_7242

No, to!

Maroko_DSC_7266 Maroko_DSC_7236

Vsakič znova me navduši, kako hitro se v teh zakotjih na tujce nalepijo mulci, prvi ponavadi pride že v nekaj sekundah, v minuti ali dveh pa nastane mravljišče. Mulec v ospredju je bil še posebej gajsten.

Maroko_DSC_7277

Na blagem vzponu proti cilju nam je na glavni cesti nasproti spet prišel obupen veter, enako kot včeraj. Očitno se veter tu res obrača po soncu. Zjutraj piha od vzhoda in zvečer zahodnik. Spali smo v Nkobu, krasnem kraju s kar nekaj hoteli, ki je vseeno ohranil avtentično zanikrnost, bržkone zato, ker turisti ne zapuščajo visokih zidov, vsaj tak občutek sem dobil ob začudenem pogledu lastnika hotela, ko nam je ob devetih zvečer odklenil glavna vrata. Češ, kaj pa boste počeli? In kaj smo počeli? Poiskali smo sladoled in pili v tretji najbolj zanikrni kavarni (od treh).

Maroko_DSC_7285

Turistom po svoje niti ne gre zameriti, saj je za zidovi v hotel preurejene kasbe nadvse prijetno.

Maroko_DSC_7314

Pogledi z vrha pa so kot iz Biblije, smo spet ugotavljali.

Maroko_DSC_7310

Še posebej lepo je pod zvezdami, a nič manj pravljično ni pred sončnim zahodom. Tako si človek predstavlja te kraje. Da jih zares začuti, mora pač na izlet v mesto.

Maroko_DSC_7291

Prejšnja objava Naslednja objava

9 komentarjev

  • Odgovori Oskar Sever 6. 4. 2016 at 7:25

    Zgleda samo meni zanimivo, ko je tako malo komentarjev. Kakšne so pa kaj temperature? Če prav vidim je Lisica tudi s tabo pa je neki ne omenjaš preveč 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 6. 4. 2016 at 8:29

    Saj veš da ljudi ne zanimajo lepe stvari, ampak se palijo samo na sranje?
    Temperature so okrog 25 stopinj, oblutek je pa lahko dosti hujši, ker je sonce res brutalno in nekateri raje vozijo kar v dolgih cunjah.
    Ne vidiš prav, Lisica ni z menoj, medtem ko jaz rešujem svet, ona rešuje življenja v Sloveniji 🙂

    • Odgovori Oskar Sever 6. 4. 2016 at 11:37

      Se posipam s pepelom. Eno žensko bitje je bilo pa sem očitno zamešal 🙂 Se pa strinjam, kaj več napiši o kolesu, zanimiva znamka, do tvojega zapisa nisem vedel da obstaja.

      @WHYYESNO
      Jaz sem ravnokar kupil nekaj podobnega. Dva zobnika sta zelo dobrodošla, saj je veliko manj menjvanja prestav. Hitrost korigiraš z zadnjimi zobnik, no, koliko jo lahko dobiš na 2,2 oz 2,4 širokih gumah, ki so običajno “kramparce”. Prav tako sem vzel 29″ in ne morem prehvaliti. Občutek je na začetku nenavaden, vendar se ga hitro navadiš. Kasneje pa ugotoviš, da neravnine požira veliko bolje, prav tako je oprijem boljši. Zaenkrat same pohvale. Priporočam.

  • Odgovori whyyesno 6. 4. 2016 at 10:07

    Dobri zapisi, JEBI SE tudi tam vozil zdaj;)

    Daj se malo bolj o kolesu razpiši. Zdaj sem na trgu za nakup nečesa podobnega, samo za 1/3 cene.Vidim, da ima večina 2 zobnika spredaj. Je to dovolj, da lahko leti tudi po asfaltu? Bi ti 29″ bolj ugajal na teh trasah?

    • Odgovori Matej Zalar 7. 4. 2016 at 11:24

      Seveda, na tej trasi bi imel še raje 29-palčnega Mr. Biga. Na splošno vsem rekreativcem priporočam tventinajnerje, ker se lepše vrtijo, teorije o slabi okretnosti ali neprimernosti za kolesarje nićje rasti ,so pa čisti larifari. Osebno bi na MTB celo skoraj raje vozil sistem 1×11 in se znebil še sprednjega menjalnika, ampak za take terene sta dva zobnika optimum. Seveda zmanjkuje na spustih, ker so prenosi relativno lahki, ampak saj ne dirkamo.

  • Odgovori Borut 6. 4. 2016 at 11:38

    Kako pa rešuješ zagato s pivom? Skrivne zaloge iz spremljajočega tovornjaka in prelivanje v bidon?

  • Odgovori Matej Zalar 7. 4. 2016 at 11:26

    Ne pijem piva ali vina, niti kokakole in drugih imperialističnih pizdarij. Samo naravne sokove, vodo in čaj, zelo redko še kavo. Dvakrat sem se sicer kratkotrajno zatresel, sicer pa s tem nimam težav.

  • Odgovori Seamus 8. 4. 2016 at 9:23

    To mi je res daleč najbolj všeč pri tej zadevi, da je v ospredju avantura, na pa jebeno žretje alkohola kjerkoli se za pet minut ustaviš, kot je to v navadi pri nas!

  • Odgovori Matej Zalar 8. 4. 2016 at 18:46

    Tako!

  • Komentiraj